Tiskane izdaje
Odnosi med Poljsko in Brusljem se zaostrujejo že vse od izvolitve nove, izrazito konservativne vlade ministrske predsednice Beate Szydlo, ki ji Bruselj očita, da je na Poljskem uvedla vrsto z evropskimi demokratičnimi standardi in pojmovanjem pravne države nezdružljivih sprememb.
Evropska komisije je v sporu, ki mu ni videti konca in v katerem Varšava očitno ne namerava popustiti, Poljski zaradi takega ravnanja že večkrat zagrozila celo z odvzemom glasovalnih pravic oziroma s tako imenovano »jedrsko opcijo«, kot politiki v žargonu rečejo uporabi 7. člena evropske pogodbe, ki tak ukrep izjemoma dovoljuje.
Spor se je zdaj zaostril že do te mere, da je podpredsednik evropske komisije Frans Timmermans ta teden pred odborom evropskega parlamenta za notranjo politiko in pravosodje celo napovedal, da namerava komisija težave s Poljsko, »ker se zadeve ne premaknejo nikamor«, prepustiti svetu za to pristojnih evropskih ministrov in da evropska komisija pri obravnavi poljskih kršitev pravne države od članic EU pričakuje vso podporo.
Poljska nacionalno-konservativna vlada, ki je pod močnim vplivom predsednika stranke Pravo in pravica (PiP) Jarosława Kaczyńskega, si je namreč po prepričanju evropske komisije v nasprotju z veljavnimi evropskimi standardi in pravnim redom prilastila tajne službe, podredila javne medije, ustavno sodišče pa povsem ohromila. Komisija je zato že januarja lani prvič sklenila aktivirati tako imenovani mehanizem za zaščito pravne države.
Ker se poljska vlada po Timmermansovih besedah tudi v svojem zadnjem pismu konec februarja ni odzvala na zahteve in opozorila evropske komisije, ampak je svoja stališča celo zaostrila, bo moral o poljskem kršenju temeljnih evropskih vrednot zdaj razpravljati pristojni svet ministrov, če bo treba, pa tudi predsedniki držav ali vlad članic.
Miniranje vrha EU
Spor med Brusljem in Varšavo, ki ga je pred kratkim dodatno podžgala tudi izvolitev poljskega predsednika evropskega sveta Donalda Tuska za njegov drugi mandat, ki so jo potrdile vse članice EU razen Poljske, se torej nadaljuje in celo zaostruje. Svojevrsten dokaz zaostrovanja je tudi včerajšnja izjava poljske ministrske predsednice Beate Szydlo, da Poljska med bližnjim jubilejnim vrhom EU, ki bo na šestdeseto obletnico povezave ta konec tedna v Rimu, morda ne bo podpisala skupne izjave vseh udeleženk vrha, če ta ne bo vsebovala točk, ki so za Varšavo bistvene. Mednje naj bi Poljska, kot se je pokazalo v zadnjih dneh, uvrščala tudi zanjo sporno odločitev za tako imenovano »Evropo več hitrosti«.
Še pred kratkim, ko je nemška kanclerka Angela Merkel, v marsičem tudi zaradi napetosti med Brusljem, Berlinom in Varšavo, obiskala Poljsko, kjer se je srečala tako z ministrsko predsednico Beate Szydlo kot s šefom stranke PiP Jarosławom Kaczyńskim, je poljska premierka dala vedeti, da bi bili za Poljsko »različni mehanizmi sodelovanja« v EU sprejemljivi, če ne bodo škodovali skupnemu trgu.
Kar je bilo po svoje logično. Za številne vzhodnoevropske članice tako imenovana »stara« (zahodna) Evropa zaradi vseh težav z evrom in begunci že dolgo ni več tako atraktivna, kot je bila ob njihovem vstopu v povezavo. Razlike med vzhodom in zahodom Unije, ki bi jih bilo za obstoj povezave nujno zmanjšati, se torej večajo, upanje, da jih bo mogoče premagati vsaj med jubilejnim rimskim vrhom, pa je vse manjše.
Vztrajanje do konca
Poljska je, očitno tudi zaradi vseh drugih konfliktov z Brusljem, sklenila na lepem, in to tik pred vrhom EU, »obrniti ploščo« in se ni več pripravljena strinjati z Evropo dveh hitrosti. »Če ne bo soglasja, če ne bo dogovora vseh,« je premierka Sydlova včeraj izjavila v Varšavi, se lahko zgodi, da rimska izjava ne bo podpisana. Za soglasje pa je čas samo še danes (petek), kajti v soboto, kar poljska premierka zelo dobro ve, razprave niso več predvidene.
Poljska se je torej v sporu z Brusljem, ki ima že tako zelo hude težave zaradi brexita, Trumpa, beguncev, desničarskih populistov, znova oživele grške krize in različnih pogledov na prihodnost povezave, očitno odločila iti do konca. Zanjo so, kot je dejala premierka, bistveni elementi Evropske unije še vedno enotnost in enakost vseh članic, obramba v tesnem sodelovanju z Natom, skupni trg, ki ne sme deliti ampak povezovati, in krepitev vloge nacionalnih parlamentov.
Očitno je tudi pri teh usmeritvah, ki za večino članic nikakor ne bi smele biti sporne, tako kot pri »Evropi več hitrosti«, dokončno prevladalo stališče še vedno najmočnejšega poljskega politika Jarosława Kaczyńskega, ki je pred kratkim dejal, bi Evropa različnih hitrosti pomenila, da bi Poljsko bodisi izrinili iz EU ali pa jo degradirali v članico slabše kategorije. Temu pa se je treba »z vsemi silami upreti«.
