»Zastavonoša« bitke za poštene davke

Bruselj – Predsednika evropske­ komisije Jean-Clauda Junckerja od začetka mandata spremlja breme očitkov o njegovi vlogi v času, ko je bil luksemburški premier in finančni minister.

Škandal Luxleaks, ki je izbruhnil jeseni 2014, je pokazal, kakšen inovativen sistem so v Junckerjevem času razvili v velikem vojvodstvu, da so pritegnili multinacionalke, ki niso plačevale skoraj nič davkov na dobiček. Ti so bili ustvarjeni predvsem v drugih članicah in v njihovih blagajnah je bilo zato manj denarja. Z zadevo se je skoraj dve leti ukvarjal poseben odbor, zaslišali so več ljudi, tudi Junckerja. Na koncu so sprejeli le bolj ali manj medla priporočila. Med drugim so zahtevali nadaljnje davčne reforme za bolj pošteno obdavčitev in pripravo črnega seznama davčnih oaz.

Luksemburško bančništvo

Tudi po lanskem izbruhu afere Panamski dokumenti so se parlamentarci lotili preiskave. Pred odborom je bil danes popoldne spet zaslišan – Juncker. Pred zaslišanjem so evropski parlamentarci iz vrst Zelenih pripravili študijo s številnimi očitki. Pokazalo da se je, da imajo številna podjetja iz davčnih oaz račune v luksemburških bankah. Očitek se glasi, da so luksemburški subjekti zagotavljali pomoč pri skrivanju denarja pred obdavčitvijo v EU. Luksemburg da je po drugi strani v času Junckerja blažil pravila EU o bančnih skrivnostih in izmenjavi informacij o obrestih.

Tamkajšnje banke so od začetka pritegnile denar navadnih varčevalcev iz evropskega sosedstva in drugod. V obdobju od leta 2000 do 2007, začetka finančne krize, da so se vloge v Luksemburgu potrojile s 100 na 267 milijard evrov. Sven ­Giegold je izračunal, da so zgolj nemški davkoplačevalci izgubili več kot 200 milijonov evrov. Luksemburg se je šele v zadnjih letih odpovedal izjemam, ki so pod črto najbolj škodovale drugim članicam. Kljub temu ostaja zanimiv za banke – v kontekstu brexita pričakujejo še večji razcvet bančništva.

Tudi o Panamskih dokumentih se je pokazalo, da je bil glavni akter afere, Mossack Fonseca, povezan s številnimi posredniškimi podjetji v Luksemburgu. Juncker je pred preiskovalnim odborom panamsko afero zagovarjal enako kot Luxleaks, ko je trdil, da so v velikem vojvodstvu z velikimi olajšavami za multinacionalke zgolj izvajali veljavno pravo. »Kdo bo nosil odgovornost,« ga je vprašal evropski poslanec iz liberalnega tabora Michael Theurer. »Ne verjamem, da je odgovornost mogoče iskati v političnih krogih,« je odgovoril Juncker.

Po njegovem politiki niso seznanjeni s takšnim delovanjem podjetij. Zgolj v Luksemburgu naj bi bilo več kot 2000 takšnih posredniških družb, ki sodelujejo s podjetji iz davčnih oaz, denimo z Mossack Fonseco. Aprila lani se je pokazalo, da so s pomočjo tega podjetja številni športniki, politiki in drugi skrivali denar pred davkarijo. Juncker sploh ni odgovarjal na očitke. Omenjal je, da so to razmeroma stare stvari, ki so se dogajale v drugih časih, ko je še veljalo, da je mogoče zagotoviti pravičnost brez odprave bančne skrivnosti.

Po drugi strani je predstavljal evropsko komisijo pod njegovim vodstvom kot zastavonošo ne samo evropske, marveč tudi svetovne bitke za bolj pošteno obdavčitev. Po oceni evropske komisije se multinacionalke v EU z izkoriščanjem različnih sistemov na leto ognejo plačilu davkov v višini 70 milijard. »Ta denar bi bil lahko namenjen za infrastrukturo in socialo,« je povedal Juncker. Komisarka za konkurenco Margrethe Vestager sicer vodi številne postopke proti multinacionalkam. Med drugim je bila sprejeta odločitev, da mora Apple plačati neplačane davčne obveznosti Irski.

Pohvale Junckerju

Za ukrepanje v zadnjih letih je Juncker v evropskem parlamentu dobil pohvale. Po oceni liberalnega poslanca Louisa Michela je razlika v primerjavi s prejšnjimi evropskimi komisijami »kolosalna«. »Dejstva govorijo zase,« je prepričan Juncker. Med drugim je bila hitro sprejeta in od 1. januarja že velja zakonodaja, po kateri se morajo članice samodejno medsebojno obveščati o kupčijah z multinacio­nalkami (tax rulings), s katerimi jim omogočajo nižje davčno breme. Tudi s pritiskom na nečlanice, kot je Liechtenstein, so se stvari le premaknile.

Junckerjeva evropska komisija naj bi nadaljevala z enako hitrostjo in izkoristila čas, ko razkriti škandali povečujejo pritisk na politike v članicah. Ob načrtovanih ukrepih za učinkovitejšo bitko s pranjem denarja se evropska komisija odločno zavzema za sprejetje skupne osnove za obdavčitev dohodkov podjetij. Juncker je pojasnil parlamentarcem, da bi z uresničitvijo stare ideje »članice še same odločale o davčni stopnji, preprečene pa bi bile zlorabe«. Do konca leta naj bi Bruselj spisal seznam davčnih oaz, pripravili naj bi tudi predlog za zaščito žvižgačev.