Tiskane izdaje
V Bruslju pozivajo k umirjenosti in ohranjanju dobrososedskih odnosov. Maja Kocijančič, glasnica visoke zunanjepolitične predstavnice EU Federice Mogherini, je povedala, da je najpomembnejše ohraniti dobrososedske odnose. »Kot je bilo nedavno potrjeno tudi na evropskem svetu, ima Zahodni Balkan jasno evropsko perspektivo,« je poudarila Maja Kocijančič in dodala: »Da bomo dosegli ta cilj, sodelujemo z vsemi partnerji v regiji in ne odstopamo od načel sprave in regionalnega sodelovanja.«
Vojna ni prvi scenarij
Po mnenju albanskega premiera Edija Rame Evropo čaka mora, če bo propadel proces evrointegracij. Rama v tem primeru vidi unijo Albanije in Kosova kot alternativo. EU ne bi smela dopustiti nastanka sive cone v njenem srcu in tega, da bi na Zahodnem Balkanu drugi akterji imeli večji vpliv od Bruslja, ki bi izgubil najpomembnejšo vlogo. To bi bilo porazno za varnostne razmere, kar bi morale razumeti tudi generacije v Evropi, ki v nasprotju z Balkanci niso videle nobene vojne. Albanski premier je dodal, da si nihče ne želi v male zveze, temveč vsi v veliko unijo. Nove vojne ne vidi kot prvega scenarija.
Rama je še dejal, da združitev Albanije s Kosovom ni njegova želja, in opozoril, da je jasnost evropske perspektive edini način za ohranitev miru in sodelovanja na Zahodnem Balkanu. Če se EU ne bi več širila, bi to vodilo k destabilizaciji Evrope, je izjavil Rama. Še posebej ranljivi naj bi bili Bosna in Hercegovina ter Makedonija, zlasti če bi se odprlo vprašanje meja. Sklenil je, da regija potrebuje Evropo, vendar tudi Evropa regijo.
Sanje o veliki Albaniji
Aleksandar Vučić se je slikovito in v svojem slogu odzval na izjavo albanskega kolega. Dejal je namreč, da bi ga v Bruslju obesili na drog namesto zastave, če bi izjavil, da bodo vsi Srbi živeli v isti državi. Čeprav je vsem jasno, da ne bo združitve Albanije in Kosova, je Vučić prosil protagoniste takšnih izjav, naj jih zadržijo zase, ker ne prispevajo k dobrim odnosom v regiji in ne ustvarjajo sodelovalnega ozračja pri načrtovanih pomembnih skupnih projektih. Predstavnike EU je pozval, naj se ustrezno odzovejo.
Če je bil Vučićev odziv umirjen in skladen s podobo, ki jo želi ustvariti v domači in tuji javnosti, so bili ostrejši njegovi najožji sodelavci v vladi. Vodja srbske diplomacije Ivica Dačić je poudaril, da je to še ena potrditev, da je vzpostavitev velike Albanije skupna platforma vseh Albancev, kar je največja grožnja miru in stabilnosti na Balkanu. »Kaj bi bilo, če bi Vučić rekel, da je mogoča združitev Srbije in Republike Srbske, če ne bomo šli v EU? Prepričan sem, da bi se oglasili vsi in obtožili Srbijo, da ogroža mir,« je zaokrožil Dačić, ki ga je še posebej »razjezila« izjava Jonuza Muslije, predsednika južnosrbske občine Bujanovac, ki je podprl idejo združitve Kosova in Albanije v unijo, a pri tem opozoril, da ne gre pozabiti na kraje v Preševski dolini, Medveđa, Bujanovac in Preševo, kjer je sicer večinsko prebivalstvo albanske narodnosti.
Muslija je prilil olja na ogenj z besedami, da si velika Albanija ne zasluži biti velika, če v njej ne bo tudi Niša, drugega največjega srbskega mesta. »Koordinirane izjave Rame, Thaçija in Muslije jasno kažejo, da je velika Albanija cilj vseh Albancev. Kje se bo to končalo? Danes je Muslija k njej priključil še Niš, jutri bodo zahtevali Skopje, Ulcinj, Epir ...« je opozoril Dačić.
Po mnenju srbskega ministra za delo Aleksandra Vulina, ki v vladi najbolj vneto ponavlja mantro, da je Kosovo še vedno sestavni del Srbije, sta se Priština in Tirana jasno izrekli za veliko Albanijo in združitev vseh Albancev, česar ni mogoče izpeljati brez velike balkanske vojne. To navsezadnje dokazuje tudi izjava kosovskega predsednika Hashima Thaçija, da bodo vsi Albanci v regiji živeli v eni državi, če bo EU zaprla vrata Kosovu. Poudaril je, da je bilo to od Thaçija, ki se je povzpel na oblast kot terorist, mogoče pričakovati.
Vulin je posvaril Bruselj, da bo odgovoren za razvoj dogodkov, če se bo prizanesljivo odzival na grožnje z balkansko vojno, namesto da bi obsodil in kaznoval takšno retoriko. Po njegovem odgovornosti ne gre več pripisovati Albaniji in Kosovu, kjer so in bodo vedno sanjali o veliki Albaniji ter si prizadevali doseči ta večstoletni cilj.
