»Ženske in žganice« krojijo Dijsselbloemovo usodo

Bruselj – V spopadanju z dolžniško krizo je bil vodja­ evrske skupine, nizozemski finančni­ minister Jeroen Dijsselbloem, bolj ali manj tipičen­ predstavnik­ severnih članic. Mantra je bila logika, da, denimo, Grčija lahko dobi pomoč­ samo, če bo uresničevala varčevalno-reformne­ zaveze.

Ko je leta 2015 v Grčiji prišla na oblast Siriza, se nikakor ni mogel ujeti z grškim kolegom Janisom Varufakisom. Čeprav so razmere­ v ­evrskem območju bolj mirne in se zgolj občasno zapleta le z Grčijo, je pod površjem očitno še veliko ­napetosti. Socialdemokrat Dijsselbloem se je na začetku tedna v intervjuju za Frankfurter Allgemeine Zeitung razglasil za velikega zagovornika solidarnosti, ki so jo med krizo pokazale severne članice. Opozoril je tudi na obveznosti tistih,­ ki dobijo pomoč: »Ne morem zapraviti vsega denarja za žganje in ženske, nato pa prositi za ­podporo.«

Ksenofobnost prvega moža evrske skupine

To načelo po njegovem naj ne bi veljalo le na osebni, marveč tudi na lokalni, nacionalni in evropski ravni. Ost njegove kritike je bila, seveda, usmerjena proti jugu evrskega območja. Tam so se zgražali nad Dijsselbloemovo vzvišenostjo. Portugalski socialistični premier António Costa je označil izjavo za ksenofobično, rasistično in seksistično. Prepričan je tudi, da je izjava nevarna in spodbuja populizem. Da bi Evropa ohranila verodostojnost, bi se Dijsselbloem po Costovem mnenju moral posloviti od položaja.

Tudi bivši italijanski premier­ Matteo Renzi je prepričan, da bi Nizozemec moral odstopiti. Zmeraj glasni vodja socialistov v evropskem parlamentu, Italijan Gianni Pittella, je označil izjavo za sramotno. Vprašal se je, »ali je oseba s takšnim prepričanjem lahko obravnavana kot sposobna za funkcijo vodje evrske skupine«. Jezi ga, da tak jezik uporablja nekdo, ki naj bi bil naprednjak. Iz Berlina je doslej prišlo le pojasnilo, da finančni minister Wolfgang Schäuble ceni Dijsselbloemovo delo v evrski skupini. Pričakujejo, da bo skupina na naslednjih sestankih imela polno delujočega šefa.

Zapletenost nestabilnega položaja

Dijsselbloem je pred tremi leti že dvignil veliko prahu, ko je v neki nizozemski televizijski oddaji razlagal, da je Juncker, ki je bil pred njim na položaju prvega človeka evrske skupine, »nepoboljšljiv pivec in kadilec«. Ozračje na sestankih da je veliko bolj kalvinistično, odkar Junckerja ni več. Na kritike zadnjih izjav je odgovoril, da je nemogoče ohranjati javno podporo za solidarnost, če ni na vseh straneh spoštovanja zavez in odgovornosti. V mislih da ni imel specifičnih držav, marveč vse, saj tudi njegova Nizozemska pred leti ni spoštovala vseh finančnih pravil.

Afera je še bolj zapletla Dijsselbloemov že tako ne najbolj stabilni položaj. PvdA, njegova stranka dela, ki je članica evropske socialistične skupine, je na nizozemskih volitvah prejšnji teden doživela polom, saj je v primerjavi s prejšnjimi volitvami izgubila 29 ali tri četrtine sedežev v parlamentu. Ker PvdA predvidoma ne bo del prihodnje vladajoče koalicije, tudi ne bo več ostal finančni minister. Ni pa jasno, ali še lahko ostane na položaju v Bruslju. Pravila EU zgolj predpisujejo, da mora biti kandidat za vodjo skupine finančni minister.

Dijsselbloemov mandat se bo iztekel januarja 2018. Ker bo sestav­ljanje vlade počasno, bo gotovo še nekaj mesecev lahko na položaju. Teoretično bi se v evrski skupini lahko odločili, da Dijsselbloem nadaljuje delo do konca mandata. Tako bi se prvič zgodilo, da bi bil na njenem čelu politik, ki ni finančni minister. Sam je dejal, da ga niso izvolili na položaj nizozemski volivci, marveč finančni ministri. Zato da volitve niso ničesar spremenile. Dijsselbloem se poigrava z mislijo, da bi lahko ostal na položaju še po januarju, če bi se članice odločile, da bo skupina dobila vodjo, ki ne bo imel še ministrske funkcije.

Kdo bi lahko zamenjal Dijsselbloema?

Doslej je veljalo, da vplivne članice nočejo takšne funkcije vodje evrske skupine kot glavne službe. Če bi delal zgolj in ves čas v Bruslju, bi se namreč njegov položaj utegnil okrepiti. Evrska skupina je dobila vplivno vlogo med dolžniško krizo, saj so na njenih pogosto dramatičnih zasedanjih pripravljali reševalne svežnje za Grčijo in druge države. Že od nizozemskih volitev ugibajo, kdo bi lahko zamenjal Dijsselbloema. Med kandidati je bil spet omenjen španski finančni minister Luis de Guindos. Tudi Slovak Peter Kažimír je eden od bolj ali manj resnih kandidatov.