Ženske pritožbe o muslimanskih moških

Berlin – »Zmogli bomo!« je kanclerka Angela Merkel v ­začetku septembra sprejela­ ­gigantski naval beguncev v svojo državo. Nešteti Nemci­ še vedno pomagajo, krščanskodemokratska prvakinja, ki je zmogla svetovno finančno in evrsko dolžniško krizo, pa zdaj stoji pred morda največjimi ­izzivi v karieri.

»Če se bomo morali opravičevati, ker v sili kažemo prijateljski obraz, to ni moja dežela,« je Angela Merkel sredi septembra dramatično odgovorila vsem, ki so ji očitali odprtje meje za begunce. Medtem ko mnogi Nemci še vedno z velikim veseljem pomagajo, je tiha večina videti vse bolj nezadovoljna in priljubljenost dosedanje zvezde nemške politike pada iz ankete v anketo. Še posebej veliko je nezadovoljstvo v kanclerkini uniji CDU/CSU. »Zaradi kanclerkinih izjav ni življenje prav nič lažje,« je dejala krščanskodemokratska predstavnica za človekove pravice Erika Steinbach, dolgo voditeljica organizacije nemških pregnancev iz vzhodnoevropskih držav po ­drugi svetovni vojni.

Zaradi beguncev so vse bolj zaskrbljeni tudi nekateri drugi vidni politiki vladajoče koalicije in med njimi še posebno političarke. Po poročanju podpredsednice CDU Julie Klöckner se je po javnem pozivu beguncem, naj spoštujejo temeljne nemške vrednote, odzvalo na stotine žensk s pritožbami nad obnašanjem muslimanskih moških. Kličejo ženske, ki jim imami niso hoteli dati roke, učiteljice, ki jim ukazujejo učenci ali pa se očetje nočejo pogovarjati z njimi, prostovoljke, ki jim z zbranimi potrebščinami za begunce ne dovolijo v zbirališča, ker nimajo pokrite glave. Julia Klöckner je predlagala zakon o obvezni integraciji: »O enakopravnosti med moškimi in ženskami ne sme biti vprašanja!«

Julio Klöckner v krščanskodemokratski stranki nekateri omenjajo kot morebitno naslednico Angele Merkel, še posebno, če se dvomi o doktorski disertaciji druge podpredsednice CDU Ursule von der Leyen ne bodo izkazali za govorice. Nemška obrambna ministrica je hannovrsko medicinsko fakulteto, kjer je leta 1991 doktorirala, zaprosila za preverjanje. Zaskrbljenosti krščanskodemokratskih političark zaradi obnašanja nekaterih moških beguncev se je pridružila tudi socialdemokratska ministrica za družino, starejše, ženske in otroke. Manuela Schwesig je javno posvarila pred spolnimi napadi na otroke in mlade v begunskih zatočiščih, poročali so tudi o napadih na begunce krščanske vere.

Kaj če bo zaradi Volkswagna manj delovnih mest?

Poznavalci vseeno domnevajo, da se večina beguncev želi integrirati, z velikimi težavami avtomobilskega giganta Volkswagen zaradi prirejenih merjenj izpuhov dizelskih motorjev pa bodo morda tudi pri tem nastale težave. Nemčija se hitro stara in bi potrebovala priseljence za vzdrževanje države blaginje, vsaj dokler roboti ne bodo prevzeli nege ostarelih in dela proizvodnje, za integracijo pa najbolje poskrbi vključitev v proces dela – a strokovnjaki Nemčiji že napovedujejo rast brezposelnosti. Proizvodnja avtomobilov je najpomembnejša industrijska veja v državi z največjim deležem zaposlenih in polovico vsega izvoza, Volkswagen pa je največje nemško avtomobilsko podjetje. Resni pretresi v gospodarstvu bi vladi odvzeli precejšen del manevrskega prostora za vključevanje beguncev.

Po mnenju nekaterih opazovalcev lahko nemško avtomobilsko industrijo – in s tem posredno tudi kanclerko Angelo Merkel – še rešijo morebitni dokazi o goljufanju proizvajalcev avtomobilov iz drugih držav. V Bruslju napeto čakajo na današnjo raziskavo instituta Transport and Environment, na njegovi spletni strani pa že namigujejo na goljufije tudi drugih proizvajalcev avtomobilov, čeprav morda z drugačnimi prijemi. Vsaj nekdanji nemški zunanji minister Hans-Dietrich Genscher verjame, da bo kanclerka zmogla izziv. »To je ura Angele Merkel in ji bo kos!« je povedal v intervjuju za časopis Welt am Sonntag.

Da je Nemčija dovolila vstop beguncem iz Madžarske, je za 88-letnega legendarnega vodjo nemške diplomacije, ki se je močno zavzemal tudi za mednarodno priznanje Slovenije in Hrvaške, »nekaj ­lepega«.

Genscher: »Begunci niso le nemška skrb«

Genscher je govoril iz osebnih izkušenj, saj je njegova žena po drugi svetovni vojni pribežala iz Šlezije, sam pa leta 1952 iz Nemške demokratične republike. Tudi liberalni politik, ki je soustvarjal znamenito »Ostpolitik« in združitev Nemčije, beguncem priporoča, naj sprejmejo novo okolje, saj jim Evropa ponuja veliko priložnost.

»Vseh posledic globalizacije še ni mogoče predvideti,« je prepričan. »Prej je bil tretji svet in celo rimsko cesarstvo je bilo le območna sila, danes je le en svet, ki ne prenaša več meja. Digitalne slike tudi najmanjši afriški vasici kažejo, kako živimo v Evropi, in to v barvah.« Sirija ni več daleč stran, kot so pred tem mislili mnogi, potrebujemo popolnoma nov način ­razmišljanja.

»Toda begunci niso le nemška, avstrijska ali švedska skrb, ampak skrb vseh držav Evrope in sveta,« je prepričan politik, ki je z balkona zahodnonemškega veleposlaništva v Pragi septembra 1989 sporočil državljanom Nemške demokratične republike, da lahko odpotujejo v ZRN.