Tiskane izdaje
Ženeva – Begunska kriza v Evropi se stopnjuje. Humanitarne razmere v Grčiji, Srbiji in Makedoniji se zaostrujejo, naval beguncev v Evropo pa ne pojenja. Visoki komisariat Organizacije združenih narodov za begunce (UNHCR) je zato evropske države pozval, naj se spričo kaotičnih razmer poenotijo in nastopijo skupaj.
Kot opozarja UNHCR, morajo članice Evropske unije pomagati predvsem tistim državam, ki so že izčrpale svoje možnosti za pomoč beguncem, torej zlasti Grčiji, Makedoniji in Srbiji. Delitev bremen je zaradi množičnega navala beguncev po mnenju ZN potrebna bolj kot kdajkoli doslej, problem pa zadeva vso Evropo.
V prvih sedmih mesecih leta je po podatkih agencije EU za nadzor meja Frontex Evropo doseglo skoraj 340.000 ljudi, v enakem obdobju lani (le) 123.500, v celotnem letu 2014 pa 280.000. Z največjim navalom beguncev se soočajo države na jugu Evrope, predvsem Grčija in Italija. Kot ocenjuje Frontex, je obale Grčije samo julija doseglo približno 50.000 ljudi (za primerjavo: lani je Grčijo skupno doseglo približno 43.500 ljudi), obale Italije več kot 20.000, čez Zahodni Balkan pa je v Evropo pribežalo skoraj 35.000 ljudi. Skupno je v Italijo od začetka leta prispelo okoli 108.000 beguncev, med njimi 10.300 mladoletnikov, kažejo zadnje podatki UNHCR.
(Na madžarski strani meje. Foto: Laszlo Balogh/Reuters)
Pri agenciji ZN ne pričakujejo, da se bo naval beguncev v prihodnjih mesecih umiril, je dejala tiskovna predstavnica UNHCR Melissa Fleming. Med razlogi za to je izpostavila nadaljevanja konfliktov v Siriji in Iraku ter poslabšanje razmer v begunskih taboriščih v Turčiji, Jordaniji in Libanonu.
Tisoči čez madžarsko mejo
Z enim večjih navalov beguncev se zadnje tedne spopada Madžarska. Kot je sporočila tamkajšnja policija, je v državo včeraj prek Srbije vstopilo rekordno število beguncev. Le nekaj dni, preden bodo madžarske oblasti predvidoma zaključile gradnjo obmejne ograje, s katero naj bi begunce zadržali, je mejo pri kraju Roszke prečkalo 2093 ljudi, največ v enem dnevu. Begunci so po pisanju agencije AFP prvi del skupine 7000, katerih potovanje v EU se je v zadnjem tednu ustavilo, potem ko je Makedonija zaradi navala migrantov razglasila izredne razmere in zaprla mejo. V Skopju so nato v soboto odpravili blokado in s tem migrantom omogočili nadaljevanje poti.
Na Madžarskem so letos sicer našteli 100.000 iskalcev azila, lani 43.000. Še leta 2012 so zabeležili le 2000 prošenj. Število beguncev je strmo naraslo avgusta, potem ko so madžarske oblasti napovedale, da bodo vzdolž južne meje – meje s Srbijo – postavile žičnato ograjo. Ta je sicer zgolj eden od protiimigrantskih ukrepov madžarskih oblasti – predvidevajo namreč še uveljavitev strožjih zakonov za iskalce azila, strožje kazni za nelegalno prečkanje meje in zaprtje begunskih centrov.
(Prebežniki na poti čez Srbijo. Foto: Marko Djurica/Reuters)
Poleg tega si madžarske oblasti za soočanje z navalom beguncev, najhujšim po drugi svetovni vojni, želijo več sredstev iz EU. Kot je v pogovoru za časnik Magyar Hirlap dejal vodja kabineta Viktorja Orbana Janos Lazar, je EU sredstva za zaščito meja doslej razdelila na »ponižujoč način«. »Starejše članice so denar izmaknile mlajšim,« je dejal. Evropska komisija je Madžarski sicer obljubila skoraj osem milijonov pomoč, a Janos Lazar opozarja, da potrebujejo še več.
Tudi druge evropske države, ki so se znašle pod največjim navalom migrantov, Bruselj prosijo za pomoč. K večji odločnosti na tem področju evropske države poziva tudi predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker. Ta je članice EU ostro kritiziral, ker namesto, da bi nastopile skupaj in se soočile z migrantsko krizo, raje prelagajo odgovornost druga na drugo. EU potrebuje po njegovem mnenju kolektiven pogum za soočenje s krizo. Izpolniti mora svoje zaveze, pa čeprav niso preproste, pa čeprav niso priljubljene, je Juncker zapisal v časnikih Le Figaro in Die Welt.
O begunski krizi na konferenci o Zahodnem Balkanu
O begunski krizi bo beseda predvidoma tekla na konferenci o Zahodnem Balkanu, ki se v četrtek začenja na Dunaju. Gostiteljica srečanja, Avstrija, bo na konferenci predvidoma predstavila načrt za izboljšanje razmer v petih točkah. Kot poročajo tuje tiskovne agencije, bo predlagala več prizadevanj v boju proti trgovini z ljudmi, pravičnejšo porazdelitev beguncev po EU, večje varnostno sodelovaje, pomoč državam izvora in panevropsko azilno strategijo. »To je humanitarna katastrofa, katastrofa za celotno Evropsko unijo,« je opozoril avstrijski zunanji minister Sebastian Kurz in dodal, da morajo voditelji najti novo strategijo za podporo Grčiji in zahodnobalkanskim državam.
