Tiskane izdaje
Ženeva – Rekordnih 137.000 migrantov je v prvih šestih mesecih letošnjega leta v nevarnih okoliščinah in večinoma na begu pred vojnami in represijo prečkalo Sredozemsko morje. To je 83 odstotkov več kot v enakem obdobju lani, so danes sporočili Združeni narodi.
Razmere se bodo po pričakovanjih še poslabšale s poletjem, ko se število migrantov in beguncev, ki prečkajo Sredozemsko morje, poveča. Tako je na primer lani v prvi polovici leta čez Sredozemlje v Evropo prišlo 75.000 ljudi, do konca leta pa skupno 219.000, kažejo podatki Visokega komisariata ZN za begunce (UNHCR). Večina migrantov je pri tem prepuščena na milost in nemilost tihotapcem ljudi, morje pa nemalokrat prečkajo z za plovbo neprimernimi čolni, poroča Slovenska tiskovna agencija.
»Evropa se sooča s pomorsko begunsko krizo zgodovinskih razsežnosti,« je ob tem v poročilu opozoril UNHCR, visoki komisar za begunce Antonio Guterres pa je izpostavil, da so velika večina ljudi, ki preko morja prihajajo v Evropo, begunci, ki iščejo zaščito pred vojno in pregonom.
Tretjina moških, žensk in otrok, ki so letos preko morja prispeli v Italijo in Grčijo, tako prihaja iz Sirije, kjer divja vojna že od leta 2011. Dvanajst odstotkov jih prihaja iz Afganistana, kjer nasilje ne pojenja, in Eritreje, do koder bežijo zaradi represivnega režima, izpostavlja UNHCR. Ostale glavne države izvora migrantov so še Somalija, Nigerija, Irak in Sudan.
Med poskusom prečkanja Sredozemskega morja je v prvih šestih mesecih letošnjega leta umrlo 1867 ljudi, od tega 1308 samo v aprilu, piše STA.
Dobra politika rešuje življenja
Zaradi drame migrantov v aprilu so voditelji Evropske unije pospešili iskalne in reševalne akcije na morju, tako da je pri prečkanju morja maja umrlo 68 migrantov, junija pa 12. Ta upad smrtnih žrtev po ocenah UNHCR kaže na to, da »je z dobro politiko ob podpori učinkovitega operativnega odgovora mogoče rešiti več življenj na morju«, je izpostavil Guterres.
Poudaril je še, da je treba še naprej ohraniti pozornost do tega vprašanja, saj ostaja tveganje za tisoče beguncev in migrantov, ki vsak teden prečkajo Sredozemlje, izredno visoko.
(Priseljenski center na Madžarskem. Steven Debora/AFP)
Spremenjene migrantske poti
ZN ob tem opozarjajo na spremembo migracijskih tokov, saj mnogi sedaj potujejo po vzhodni sredozemski poti od Turčije do Grčije, da bi se izognili poti od severne Afrike do Italije. V Italijo, na obalo katere je lani prispelo 170.000 migrantov – več kot tri četrtine vseh, ki so v Evropo prispeli preko morja – je v prvi polovici letošnjega leta prispelo manj migrantov in sicer 67.500.
Število migrantov v Grčiji pa se je letos več kot podvojilo in znaša že 68.000, medtem ko jih je lani v celem letu tja prispelo 43.500.
Grčija ima manj kot 2000 azilnih domov, tako da mnogi migranti nadaljujejo pot proti severni in zahodni Evropi, še posebej proti Švedski in Nemčiji.
Pot pa je dolga in nevarna, pogosto pod vodstvom tihotapcev z ljudmi, ki jih vodijo preko Balkana proti Madžarski. V povprečju tako v Makedonijo iz Grčije dnevno pride 1000 beguncev in migrantov, medtem ko je še pred nekaj tedni njihovo število znašalo okoli 200, je po poročanju STA opozoril UNHCR.
Poziv k večji solidarnosti
Za soočenje s temi izzivi je potrebna široko evropsko sodelovanje, še opozarja agencija v poročilu in izpostavlja, da sporne politike proti migrantom, kot je tista o gradnji štiri metre visoke ograje na madžarski meji, ne bodo ustavile priliva migrantov.
V poročilu UNHCR tudi poziva k večji solidarnosti z migranti, tako da bi jim zagotovili boljše pogoje sprejema in bivanja ter vzpostavili zakonite migracijske poti. Poziva tudi k večji solidarnosti z evropskimi državami, ki jih sprejmejo največ.
Pozdravili so odločitev EU o prerazporeditvi 40.000 sirskih in eritrejskih prosilcev za azil, da bi zmanjšali pritisk na Italijo in Grčijo, a dodali, da so potrebni tudi drugi ukrepi, še poroča STA.
(Čakanje na vlak do Srbije: Foto: Robert Atanasovsk/AFP)
Slovenija po indeksu politike vključevanja migrantov na 27. mestu
Velika Britanija in Nizozemska sta postali manj gostoljubni državi za migrante zaradi vpliva skrajnih desnih strank in varčevalnih ukrepov, zato sta izpadli iz prve deseterice po indeksu politike vključevanja migrantov Mipex 2015. Slovenija se je med 38 državami uvrstila na 27. mesto.
Indeks, ki primerja politike vključevanja migrantov v 38 državah, je bil objavljen v zelo občutljivem času za Evropo, ker se države članice EU ne morejo dogovoriti o razdelitvi več 10.000 migrantov, ki bežijo pred vojnami in revščino v Afriki in na Bližnjem vzhodu.
Na vrhu lestvice je Švedska, sledita pa Portugalska in Nova Zelandija. Največji napredek je dosegla Danska, medtem ko je na repu lestvice Turčija.
