Zoran Đinđić nima političnega naslednika

Prvi demokratično izvoljen srbski premier je sprožil proces demokratizacije družbe.

Objavljeno
12. marec 2018 17.25
SERBIA-DJINDJIC/
Vili Einspieler
Vili Einspieler

V Srbiji so petnajst let po atentatu na premierja Zorana Đinđića na oblasti nekdanji radikalci. Prvi demokratično izvoljen premier, ki je bil ključna osebnost demokratičnih sprememb v državi, nima političnega naslednika. Njegova politična zapuščina sta proevropska usmeritev in pragmatizem.

Zoran Đinđić je sprožil proces demokratizacije družbe ter korenitih gospodarskih in socialnih reform. Njegova vlada je Mednarodnemu sodišu za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu izročila več obtožencev, tudi bivšega predsednika Srbije in Zvezne republike Jugoslavije Slobodana Miloševića. Ubit je bil 12. marca 2003 pred sedežem vlade.

Srebrna puščica za Đinđića

Vlada je po umoru razglasila izredne razmere. V policijski akciji Sablja je bilo prijetih 11.665 oseb, med katerimi so bili strankarski funkcionarji, visoki vojaški časniki, nosilci pravosodnih funkcij in estradne zvezde. Kot izvajalci so bili osumljeni pripadniki zemunskega kriminalnega klana. Za njegov umor je bil na 40 let zapora obsojen častnik policijske enote za posebne operacije Zvezdan Jovanović. Na isto kazen je bil zaradi organizacije umora obsojen tudi poveljnik rdečih baretk Milorad Ulemek Legija. Pripadnika zemunskega klana Dušana Spasojevića Šiptarja in Mileta Lukovića Kuma je policija ubila med poskusom aretacije. Beograjsko sodišče je leta 2007 obsodilo 44 oseb za sodelovanje pri organizaciji umora na skupno 378 let zapora. Politično ozadje umora ni bilo nikoli ugotovljeno.

Srbska vlada je ob današnji 15. obletnici umora Đinđića sprejela odločitev, da za postavitev spomenika prvemu predsedniku srbske vlade po padcu režima Slobodana Miloševića leta 2000 nameni Beogradu finančna sredstva. Beograjska skupščina je sprejela odločitev o postavitvi spomenika Đinđiću že leta 2016. Predlog za postavitev spomenika je dal takratni srbski premier in sedanji predsednik Srbije Aleksandar Vučić, ki je tudi obljubil financiranje s strani vlade.

Na javnem razpisu je bil za izdelavo spomenika izbran kipar Mrđan Bajić. Spomenik bodo postavili na obnovljenem Študentskem trgu. Šlo bo za 6,2 metra visoko srebrno puščico z zvočnimi učinki, s katere bodo odmevale izjave Đinđića. S polaganji vencev na njegovem grobu v aleji zaslužnih državljanov so se ga danes ob njegovih svojcih spomnili tudi člani njegove Demokratske stranke in sedanje vlade. Liberalno-demokratska stranka Čedomirja Jovanovića je tako kot vsako leto doslej organizirala tradicionalni sprehod za Zorana od poslopja vlade do pokopališča. V Novem Sadu so neznani storilci vse table z imenom ulice Zorana Đinđića posprejali z rdečo barvo. Nazadnje so bile table tarča vandalov leta 2012, več sto ljudi pa se je udeležilo protesta "Proti osvraštvu, stop fašizmu".

Zlom srbske opozicije in družbe

Petnajst let po umoru Đinđića doživlja njegova Demokratska stranka najtežje čase v svoji zgodovini. Na minulih beograjskih volitvah ni prestopila parlamentarnega praga, njen prvak Dragan Šutanovac pa je odstopil. V državi ima popolno oblast na vseh ravneh Srbska napredna stranka (SNS) Aleksandra Vučića. Demokrati so se obdržali na oblasti do leta 2012, ko sta oblast prevzela nekdanja radikalca Tomislav Nikolić in Vučić na čelu SNS. Naprednjaki se sicer deklarativno zavzemajo za Evropo, vendar so obračunali z vsem, kar je bila politična dediščina Đinđića in srbske oktoberske revolucije.

Srbija se je v veliki meri vrnila v devetdesete. Čeprav je leta 2000 polna upanja pričakala demokratične spremembe, se je reformni proces upočasnil tudi zaradi atentata na Đinđića. Njegovi nasledniki na čelu z Borisem Tadićem so odgovorni za nastanek in vzpon SNS. Ta je skupaj z drugimi desničarji peti oktober začela predstavljati v medijih kot kapitulacijo in prodajo države tujcem. Z leti je naraščalo nezadovoljstvo zaradi počasnega napredka, nacionalisti pa so igrali na karto nacionlanih interesov. Na oblast so se tako povzpele "domoljubne-demokratske" sile, ki niso zlomile le opozicije, temveč tudi celotno srbsko družbo.