Tiskane izdaje
Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je po pogovoru s Trumpom sporočil, da sta znova poudarila pomen zavezništva v težavnih časih. Ob napredku bitke proti terorizmu, kjer bi Nato po Trumpovem mnenju moral narediti veliko več, sta se strinjala o prizadevanjih za pošteno delitev bremen v zavezništvu. Tudi v zvezi s Trumpovo politiko do Rusije je kar precej negotovosti. Iz Bele hiše so sporočili, da sta razpravljala o možnostih za mirno rešitev konflikta vzdolž ukrajinske meje. Stoltenberg pa je govoril o dvotirni politiki Nata do Rusije - močni obrambi in dialogu.
Glede na takšna sporočila iz Washingtona novica, da se bo Trump konec maja udeležil vrha Nata v Bruslju, ni bila presenetljiva. Že tako bo 26. in 27. maja na zasedanju G7 na Siciliji.
Zavezništvo proti terorizmu
Diplomati na sedežu zavezništva vidijo prva znamenja bolj pozitivnih tonov, a napol v šali ponavljajo ugotovitev, »da bi bilo bolje, če bi Trump manj tvital«. Že prihodnji teden se bo ameriški sekretar za obrambo James Mattis v Bruslju udeležil zasedanja obrambnih ministrov zavezništva. Ena od njegovih glavnih tem bo širitev zavezniških dejavnosti v bitki proti terorizmu.
Mattis je na zaslišanju v kongresu z naklonjenostjo govoril o Natu, sam je bil vrhovni poveljnik zavezniškega poveljstva za preoblikovanje v Virginiji. Takoj za njim bo sedež zavezništva obiskala še skupina kongresnikov. Ena od tem je ameriška ratifikacija črnogorske pristopne pogodbe. To je po neuradnih navedbah le tehnično vprašanje. V drugi polovici februarja bo v Bruslju pri EU in Natu na obisku ameriški podpredsednik Mike Pence, ki se bo v Evropi najprej udeležil münchenske varnostne konference, tradicionalnega srečanja atlantistov.
Tudi visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini in evropski komisar za migracije Dimitris Avramopoulos se bosta v prihodnjih dneh odpravila v ZDA. Dobila naj bi vsaj okvirne informacije o tem, kakšni so načrti ameriške administracije o Bližnjem vzhodu ali podnebnih spremembah. Vodja slovenske diplomacije Karl Erjavec je po zasedanju zunanjih ministrov EU izrazil zanimanje, »kaj bomo izvedeli od nove administracije, saj veliko stvari prihaja v javnost, negotovo pa je, kaj lahko štejemo kot uradno stališče«. Glede Ukrajine in politike sankcij do Rusije na kratki rok, vsaj na strani EU, premiki niso pričakovani. Pritisk na Moskvo naj bi se nadaljeval. Zaostrovanje v zadnjih dneh na ukrajinskem vzhodu na obeh straneh Atlantika obravnavajo kot skrb vzbujajoče.
Zaustavitev tihotapcev z ljudmi
Za zunanje ministre EU je bila osrednja tema begunsko vprašanje, zapiranje poti čez osrednje Sredozemlje, predvsem iz Libije v Italijo. To uradna politika poskuša predstaviti kot uničevanje poslovnega modela tihotapcev in preprečevanje smrtnih žrtev na morju. Načrtovan je širok sveženj ukrepov, tudi v sosednjih držav Libije, da bi zaustavljali tok. Od Libije pričakujejo ustavljanje tihotapljenja ljudi v svojih ozemeljskih vodah. Že jutri naj bi dobili diplome prvi pripadniki libijske obalne straže, ki jih je usposobila EU. Libija bo dobila pomoč za namestitev migrantov.
Avstrijski zunanji minister Sebastian Kurt, eden evropskih zagovornikov trde roke pri obravnavi begunskih vprašanj, je izražal zadovoljstvo, da je EU na vrhu na Malti le naredila premik. Sprejela je menda rešitve, ki jih je predlagal že lani, a so ga kritizirali. Zaprtje balkanske poti in sporazum s Turčijo sta po njegovem mnenju dokaz, da ustavitev toka lahko deluje. »Dokler dopuščamo, da ljudje iz Eritreje, drugega konca sveta, odidejo v Evropo in si izberejo za cilj Avstrijo, Nemčijo ali Švedsko, se bodo ljudje odpravljali na pot in na morju bodo žrtve,« je dejal Kurz.
