Tiskane izdaje
Teden dni po tem, ko je Saudska Arabija skupaj z zalivskimi državami in Egiptom uvedla ekonomsko, politično in medijsko blokado Katarja, v polotoški državici kljub silovitim zunanjim pritiskom življenje poteka razmeroma normalno. To Katarju omogoča skoraj neopisljivo bogastvo.
Odzivi vladajoče katarske družine na saudske obtožbe o financiranju terorizma in o ekstremizmu, ki so prišle z zares bizarnega naslova, so bili v prvih dneh precej mlahavi − kot da bi katarske oblasti hotele neljubo dogajanje, ki so ga domnevno sprožile hekerske lažne novice, čim hitreje in čim bolj (po)tiho pomesti pod preprogo.
Toda katarski (ne)odziv je še dodatno podžgal arabske monarhe v Saudski Arabiji, Združenih arabskih emiratih in tudi Bahrajnu, da so še močneje udarili po državici, vulgarno bogati po zaslugi zemeljskega plina, ki ji zavidajo samostojno − konsistentno nekonsistentno − zunanjo politiko in sklepanje globalnih poslov ter dogovorov, ki si jih sami, iz takšnih ali drugačnih razlogov, ne morejo privoščiti. »Diplomatsko davljenje Katarja je poskus Saudske Arabije in zalivskih držav, da bi nad Katarjem vzpostavile nadvlado in nadzor. Ne bo jim uspelo,« pravi protiteroristični svetovalec katarskega zunanjega ministrstva Mutlak al Katani.
Katarska samozavest
Kljub temu da je v kontekstu Katarja skoraj nemoralno govoriti o kakršni koli – razen politični – krizi, je bilo med prebivalstvom v prvih dneh blokade vendarle mogoče čutiti nekaj bolj ali manj potrošniške panike. Predvsem zato, ker Katar uvozi kar 80 odstotkov hrane, večino iz Saudske Arabije, s katero si deli kopensko mejo. Toda manko saudske in zalivske hrane so katarske oblasti hitro in učinkovito nadomestile s pošiljkami zalog iz Turčije in Irana.
Tu seveda ne gre le za polnomastni jogurt, brez katerega si ni mogoče predstavljati iftarja, večerje v času postnega meseca ramazana, pač pa predvsem za močno simbolno, politično, geostrateško in tudi varnostno sporočilo: Turčija, ki je že odobrila napotitev svojih vojakov v Katar, in Iran sta v tem trenutku ključna regionalna zaveznika države korporacije, ki je saudsko-zalivskemu bloku ni uspelo »poriniti« v sunitsko vojno koalicijo proti šiitskemu Iranu, kar je ob energetskih poslih s Teheranom in Moskvo ter kroničnemu ljubosumju najbolj pomemben razlog bizarnega dogajanja v zadnjem tednu dni.
Za zdaj brez večjih posledic za katarsko gospodarstvo
Za zdaj stvari potekajo v nasprotju s pričakovanju saudskega dvora: blokada je uradno Doho še bolj potisnila proti Iranu, s katerim si Katar, največji svetovni izvoznik utekočinjenega zemeljskega plina, ki bo že v bližnji prihodnosti ekonomsko in geostrateško bistveno pomembnejši energetik od nafte, deli velika polja »modrega zlata«. Nekaj poslov je zastalo, padli so borzni indeksi, uvoz in izvoz sta doživela stres, letalski promet deluje po načrtu B, toda kriza je (za zdaj) dejansko le (geo)politična.
»Veliko ljudi misli, da bomo v vsem tem mi edini, ki bomo izgubili … Toda če bomo mi izgubili dolar, ga bodo izgubili tudi vsi ostali,« je v intervjuju za televizijsko mrežo CNBC včeraj povedal katarski finančni minister Ali Šerif al Emadi in dodal, da Katar svoje gospodarstvo in valuto lahko z lahkoto obrani pred sankcijami drugih arabskih držav. Te želijo po njegovih besedah Katarju narekovati svojo zunanjo politiko, toda polotoška državica tega ne bo dovolila. Ker si to lahko … privošči.
»Posli tečejo kot po navadi – odprti smo za posel. Občasno naletimo na ovire, a naša država je zelo odporna. Imamo sredstva in varnost, ki ju potrebujemo,« je bil samozavesten katarski finančni minister, ki posredno upravlja nekaj najbogatejših svetovnih skladov, preko katerih je Katar močno prisoten v vseh ključnih svetovnih prestolnicah in številnih največjih svetovnih podjetjih.
