Tiskane izdaje
Palestinski predsednik Mahmud Abas je danes sporočil, da »v kratkem« pričakuje obisk ameriškega predsednika Donalda Trumpa na palestinskem ozemlju, hkrati pa je sporočil, da se je v okviru mirovnih prizadevanj nove ameriške administracije pripravljen srečati z izraelskim premierom Benjaminom Netanjahujem.
Prva turneja ameriškega predsednika Trumpa v tujini predvideva obisk Saudske Arabije, Izraela in Vatikana − duhovnih središč islama, judovstva in katolištva. Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP naj bi se Trump v Izraelu ustavil 22. maja, a datuma uradno še niso potrdili. Prav tako še ni znano, ali bo obiskal tudi Zahodni breg. Neimenovani Trumpov pomočnik je za AFP povedal, da bo obisk palestinskega ozemlja odvisen od takratnih varnostnih razmer in Abasove pripravljenosti na mirovna pogajanja.
Ameriški predsednik se je z Abasom prvič srečal prejšnji teden. Po srečanju je sledilo Trumpovo naznanilo, da je bližnjevzhodni mirovni sporazum na dosegu roke, a kakšna je njegova rešitev, ki bi oživila povsem zamrznjen mirovni proces, ni pojasnil. Zadnji, ki je poskušal udejanjiti idejo dveh držav – palestinske in izraelske –, je bil Obamov ameriški državni sekretar John Kerry, ki je sredi leta 2013 sprožil pogajanja, a so se ta po devetih mesecih končala brez kakršnegakoli rezultata. Izraelske oblasti so tudi med pogajanji nadaljevale sporno gradnjo judovskih naselji na okupiranih palestinskih ozemljih, pogajanja pa so uradno zaključili, ko sta palestinski gibanji Fatah in Hamas sklenili dogovor o vladi narodne enotnosti.
Donald Trump bo Izrael obiskal predvidoma konec meseca. Foto: Nicholas Kamm/AFP
Gradnja judovskih naselji na okupiranih ozemljih, kar je eden glavnih razlogov za spor, se je odtlej pospešeno nadaljevala, Netanjahu pa je v obdobju pred volitvami svoje volivce prepričeval tudi z besedami, da je ideja o rešitvi dveh držav stvar preteklosti. Tudi Trump je po srečanju z Netanjahujem sporočil, da za ZDA rešitev z ustanovitvijo palestinske in izraelske države ni več prioriteta. Dejal je, da je pripravljen priznati tudi rešitve ene države, če bi to vodilo k miru, kar je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP razveselilo predvsem skrajnejšo izraelsko desnico, ki si želi pripojiti večino Zahodnega brega.
Ta se je razveselila tudi potrditve novega osnutka zakona – prejšnjega je zaradi skrajnejših stališč parlament zavrnil –, s katerim bi razglasili Izrael za »državo judovskega prebivalstva«, arabščina pa odtlej ne bi bila več uradni jezik, čeprav bi jo morale še naprej uporabljati uradne ustanove. Osnutek spornega zakona je v nedeljo potrdili izraelski ministrski kabinet, pred dokončno uveljavitvijo pa ga morata odobritii še pravosodno ministrstvo in parlament. Reuters je poročal, da je namen osnutka zakona prisiliti palestinske oblasti, da priznajo Izrael kot narod judov, kar je Netanjahujev pogoj še pred ponovnim začetkom kakršnikoli mirovnih pogajanj.
Mahmud Abas zahtevo po takšnem priznanju zavrača, saj da bi z njo palestinskim beguncem najverjetneje za vedno onemogočili vrnitev na njihove domove. Kritiki zakona opozarjajo tudi, da bi z njegovo potrditvijo arabska manjšina, ki predstavlja okoli 20 odstotkov prebivalstva, ostala v podrejenem položaju. Arabski izraelski politik Ajman Odeh je po glasovanju ministrskega kabineta zapisal, da je predlagana zakonodaja tiranija večine, s katero bodo arabski Izraelci tudi uradno postali drugorazredni državljani.
