Abe v Evropi: najden v prevodu?

Naloga japonskega premiera v vzhodni Evropi je večplastna in vsakdo jo lahko bere po svoje.

Objavljeno
15. januar 2018 22.04
Zorana Baković
Zorana Baković
Preden je Šinzo Abe danes prispel v Beograd, so tamkajšnji mediji vztrajno poročali, da bo prvi obisk japonskega premiera­ v Srbiji po 30 letih spodbudil nove naložbe, japonski pa poudarjali, da bo Abe med evropsko turnejo predvsem poskusil pridobiti podporo pri severnokorejskem vprašanju.

Abe je začel obisk na stari celini prejšnji petek v Estoniji in nadaljeval turnejo v Latviji in Litvi. Po sploh prvem obisku japonskega premiera v treh baltskih državah je nadaljeval turnejo v Bolgariji, nato je z odhodom v Beograd prestopil meje Evropske unije, jutri pa bo sklenil evropski krog v ­Romuniji.

Neformalna koalicija

V vseh šestih prestolnicah je Abe poskusil skleniti neformalno koalicijo glede severnokorejske krize. V Talinu je povedal, da bo Japonska postala partnerica Natovega centra odličnosti za sodelovanje pri kibernetični obrambi, ter ni skrival bojazni, da bi hekerji iz Severne Koreje in Kitajske lahko smrtonosno napadli japonske jedrske elektrarne ali drugo pomembno infrastrukturo.

V Latviji je bil pogovor o skupnem pritisku na Pjongjang še posebno pomemben, saj je Riga uvedla enostranske sankcije proti Severni Koreji, in to po tem, ko so lani kaznovali latvijski banki, ker sta z zapletenimi in prikritimi transakcijami omogočili izplačilo denarja severnokorejski stranki.

Abe je obiskal Litvo iz več razlogov. V Kaunasu je najprej počastil nekdanjega japonskega konzula Čiuneja Sugiharo, »japonskega Schindlerja«, ki je takoj po začetku nacističnega preganjanja izdal vizume približno 6000 Judom in jih tako rešil gotove smrti.

Ogrožena varnost

Abe je odločno poudaril, da varnost Japonske po drugi svetovni vojni še ni bila bolj ogrožena, in zatrdil, da je nujno treba okrepiti sodelovanje z Evropo na področjih obrambe in kibernetske varnosti, da bi preprečili jedrski holokavst 21. stoletja. Tokio je namreč prepričan, da pogajanja med Korejama, ki so se začela prejšnji in se bodo verjetno nadaljevala tudi ta teden, niso nič drugega kakor že videna »toplo-hladna« taktika Pjongjanga, s katero vodja Kim Džong Un kupuje čas za novo razvojno stopnjo svojega raketnega in jedrskega programa.

Severnokorejski uradni predstavniki in športniki se bodo prihodnji mesec v Pjongčangu verjetno udeležili zimskih olimpijskih iger, vendar to ne pomeni, da so razmere primerne za denuklearizacijo, zato je Japonska takoj opozorila, da se zaradi otoplitve odnosov med Korejama ne bo zmanjšala grožnja varnosti njenih prebivalcev.

Utrjevanje vpliva v Evropi

Medtem ko je japonski premier govoril o Severni Koreji, so si njegovi gostitelji želeli novih naložb iz tretje gospodarske velesile. Toda Abe se na evropskih tleh ni izgubil v prevodu, saj so tako on kot njegovi sogovorniki dobro vedeli, da sta obe omenjeni temi povezani s Kitajsko in njeno navzočnostjo tako na Korejskem polotoku kot v vzhodni Evropi. Azijske sile ni bilo treba izrecno omeniti, toda vse države, ki jih je japonski premier tokrat obiskal, so članice platforme 16+1, s katero Peking združuje države srednje in vzhodne Evrope in jih ima za pomembne postaje svojega koncepta evrazijskega združevanja, znanega pod imenom »pobuda za en [gospodarski] pas in eno [svilno] pot«.

Že samo zato je bila Kitajska navzoča kot neizogiben politični okras Abejeve turneje. Če upoštevamo še to, da bo Bolgarija prihodnjih šest mesecev predsedovala Evropski uniji in da bodo naslednje, 7. srečanje 16 evropskih vladnih voditeljev s kitajskim premierom, letos pripravili v Sofiji, je jasno, da je japonski premier hotel utrditi položaj svoje države v Evropi, ki je čedalje pogosteje prostor, v katerem se nadaljuje geostrateško nemirno dogajanje, ki se začne na azijski celini.

Menjava avtomobilov za sir

Ko sta decembra lani Japonska in EU vendarle podpisali sporazum o gospodarskem partnerstvu, ki so ga nekateri komentatorji ironično označili za »menjavo avtomobilov za sir«, sta končno omogočili širitev sodelovanja, ki bi obema stranema lahko koristilo precej bolj, kakor jima trenutno koristi blagovna menjava, vredna približno 130 milijard evrov letno. Po dolgih štirih letih in 18 pogajalskih krogih so podpisali dokument, s katerim bi lahko po mnenju Bruslja omogočili preboj evropskih ponudnikov kmetijskih pridelkov, med katerimi so res tudi siri, vino in meso, hkrati pa bi odpravili ovire na poti japonskih avtomobilov na evropski trg.

Ena od Abejevih nalog bo tokrat pospešiti proces ratifikacije tega sporazuma, da bi čim prej lahko dokončali tudi pogajanja o zaščiti naložb. Prav teh pet članic EU, ki jih je japonski premier tokrat obiskal, bo popolnoma razumljivo najodločneje podprlo čimprejšnjo uveljavitev novega trgovinskega režima. Toda težko je pričakovati, da bodo te države skupaj s Srbijo sprejele Japonsko kot alternativno partnerico, s katero bi uravnotežile vse večjo navzočnost Kitajske. Poslovanje s tema dvema daljnovzhodnima državama se v marsičem razlikuje. Toda že zato, ker je Peking vse bolj navzoč, se je treba potruditi tudi pri odnosih s Tokiem. Navsezadnje je Severna Koreja tudi globalno vprašanje, pri katerem Evropa in Japonska gotovo najdeta druga drugo v prevodu.