Tiskane izdaje
Slovesnosti v predsedniški palači se je udeležil tudi odhajajoči afganistanski predsednik Hamid Karzaj.
Glede na določbe sporazuma bo Gani zasedel predsedniški položaj, Abdulah pa bo lahko imenoval t.i. izvršnega direktorja, ki bo deloval kot nekakšen premier in bo neposredno odgovarjal Ganiju. Čez dve leti bo »izvršni direktor« postal »izvršni premier«.
Predsednik države bo še naprej sprejemal strateške odločitve, vsakodnevno vodenje pa bo prevzel nov svet ministrov, ki ga bo vodil omenjeni direktor.
A sestavljanje vladne koalicije bo po pisanju francoske tiskovne agencije AFP kljub današnjemu podpisu dogovora verjetno še naporno - med drugim zaradi dolge vladavine Karzaja, ki je Afganistan vodil vse od padca talibanskega režima leta 2001 in si je z imenovanjem svojih zaveznikov na vse ravni vladnega aparata spletel močno mrežo.
Bo pa dogovor po oceni britanskega BBC vendarle preprečil morebitno nasilje s strani Abdulahovih podpornikov. Ravno Abdulah je namreč sprožil politično krizo, ko po drugem krogu predsedniških volitev 14. junija ni priznal rezultatov prvega štetja glasov, saj naj bi s 56,4 odstotka glasov zmagal Gani.
Abdulah, ki je zmagal v prvem krogu volitev, je nasprotnikom očital obsežne volilne prevare, zato so izvedli ponovno štetje glasov. Ta proces se zaradi številnih nesporazumov in težav vleče že od sredine julija.
Afganistanska volilna komisija je v soboto napovedala, da bo končne izide objavila danes, a iz Abdulahovega tabora so danes sporočili, da še ni jasno, ali se bo to res zgodilo, poroča dpa.
Ker sta Gani in Abdulah medtem že podpisala sporazum o vladi narodne enotnosti, bodo ti rezultati po pisanju BBC sicer imeli manjšo težo.
Ameriški državni sekretar John Kerry je Ganija in Abdulaha danes pohvalil za državotvorno držo.» Zagotovila sta, da se bo prva miroljubna demokratična tranzicija v njuni državi začela z narodno enotnostjo,« je sporočil Kerry.
Iz Bele hiše so obenem sporočili, da bo podpis sporazuma prispeval k razrešitvi afganistanske politične krize in da krepi zaupanje v prihodnost.
»Sedaj je nastopil čas, da se združijo vsi Afganistanci in se spopadejo s težkimi gospodarskimi in varnostnimi izzivi, ki ležijo pred njihovo državo,« pa so sporočili iz urada visoke zunanjepolitične predstavnice EU v odhodu Catherine Ashton.
Oglasil se je tudi generalni sekretar zveze Nato Anders Fogh Rasmussen, ki je izpostavil prihodnost Natove misije Isaf v Afganistanu. Ta se s koncem leta končuje, z novim letom pa naj bi v Afganistanu zagnali novo, nebojno misijo, ki bi bila namenjena zgolj urjenju in izobraževanju afganistanskih sil.
A za to je potreben dogovor med Natom in Afganistanom. Zato je Rasmussen danes pozval k čimprejšnjem podpisu ustreznega sporazuma.
