Tiskane izdaje
London − Svetovni voditelji so s svojo nedejavnostjo milijone beguncev obsodili na življenje v bedi ter jih prepustili nevzdržnim pogojem in smrti, v danes objavljenem poročilu opozarja organizacija za človekove pravice Amnesty International (AI).
»Priča smo najhujši begunski krizi našega časa, z milijoni žensk, moških in otrok, ki se borijo za preživetje, znašli pa so se sredi brutalnih vojn ter mrež tihotapcev ljudi in vlad, ki sledijo lastnim sebičnim političnim interesom, namesto da bi pokazale osnovno sočutje,« je ob objavi poročila dejal generalni sekretar AI Salil Shetty. »Od Andamana do Sredozemlja ljudje izgubljajo življenja, ko obupano iščejo varen pristan,« je dodal. »Te begunske krize ne bomo rešili, če mednarodna skupnost ne bo priznala, da gre za globalni problem, ki od držav zahteva, da močno povečajo svoje sodelovanje,« je ocenil.
»Begunska kriza je eden od poglavitnih izzivov 21. stoletja, odziv mednarodne skupnosti nanjo pa je bil sramotno porazen,« je še ocenil Shetty. Kot je poudaril, potrebujemo radikalno spremembo tako politike kot prakse in oblikovanje koherentne svetovne strategije.
Poročilo z naslovom Svetovna begunska kriza: Zarota zanemarjanja (The Global Refugee Crisis: A Conspiracy of Neglect), ki ga je AI objavila pred Svetovnim dnem beguncev − ta bo 20. junija −, posebno pozornost posveča krizi v Siriji. Pri komisariatu Združenih narodov za begunce se je namreč registriralo skoraj štiri milijone ljudi, ki so pobegnili pred konfliktom v Siriji, od tega jih 95 odstotkov trenutno živi v štirih sirskih sosedah − Turčiji, Libanonu, Jordaniji, Iraku − in Egiptu. AI opozarja, da so te države močno preobremenjene. »Nobeni državi ne bi smeli pustiti, da se sama sooča s tako velikansko humanitarno krizo, a s tako malo pomoči, le zato, ker si slučajno deli mejo z državo, v kateri vlada konflikt,« je dejal Shetty.
Organizacija Amnesty International je opozorila tudi na begunsko krizo v Jugovzhodni Aziji, kjer je v prvem četrtletju leta Bengalski zaliv poskušalo prečkati okoli 25.000 ljudi, zaradi lakote, dehidracije in zlorab pa je v zadnjih tednih umrlo 300 beguncev z ladij, ki jim Indonezija, Malezija in Tajska sprva niso dovolile pristati ob njihovih obalah. Še posebej ostro je zaradi »krutih in ponižujočih« pogojev, v katerih se znajdejo iskalci azila, ki poskušajo doseči Avstralijo, organizacija obsodila vlado v Canberri.
AI je mednarodno skupnost kritizirala tudi zaradi neustreznega odziva na veliko begunsko krizo v podsaharski Afriki, od koder poročajo o približno treh milijonih beguncev, med katerimi jih je več sto tisoč v zadnjih letih pobegnilo pred konflikti v Nigeriji, Južnem Sudanu, Srednjeafriški republiki in Burundiju, poroča britanski časnik Guardian.
Glede begunske krize v Sredozemlju je AI opozorila, da je ukinitev italijanske pomorske operacije Mare Nostrum prispevala k naraščanju žrtev med migranti, ki se v upanju na boljše življenje na stari celini podajo na tvegano pot čez Sredozemlje − lani je na tej poti umrlo približno 3500 ljudi, samo v slabi polovici letošnjega leta pa skoraj 1900. Po drugi strani je AI pohvalila ukrepe članic Evropske unije za okrepitev pomorske operacije Triton, hkrati pa je pozvala k nadaljnjim ukrepom.
Amnesty International za rešitev po njihovih ocenah najhujše begunske krize po koncu druge svetovne vojne od držav zahteva tesno sodelovanje. Poziva jih, naj se skupinsko zavežejo, da bodo v prihodnjih štirih letih preselile 1,5 milijona beguncev in vzpostavile poseben begunski sklad. Poleg tega bi morale po njihovem mnenju vse države ratificirati begunsko konvencijo ZN.
