Tiskane izdaje
V prevodu to pomeni »Zmaga za Indijo« oziroma v bolj prostem prevodu »Naj živi Indija«. Ni čudno, da so Kitajci za trenutek odložili novoletne krožnike ter se z ostrim tonom odzvali na Modijevo provokacijo.
»Kitajska vlada odločno nasprotuje obisku indijskega premiera na spornem območju,« je izjavil predstavnik za javnost zunanjega ministrstva Geng Shuang. »Indijski strani bomo predložili resen ugovor.«
Napredna bojna letala
Poleg diplomatske note je Kitajska ta teden Indiji tudi pokazala, kakšne bodo posledice, če Modi ne bo dojel, kje ne sme vzklikati »Jai Hindi«. Partijski časopis Global Times je v torek objavil fotografije lovcev kitajske proizvodnje tipa J-10 in J-11. Že v naslovu članka je jasna trditev, da gre za tehnološki napredek, ki je nujen za obrambo zračnega prostora na zahodu države in za zoperstavljanje Indiji.
Fotografije so pridobili s spletne strani Narodnoosvobodilne vojske (NOV). Njeno vojaško letalstvo je v času novoletnih praznikov izvedlo manevre nad »planoto na veliki nadmorski višini nekje v zahodni Kitajski«. Lovci generacije 3,5 so, kot je zapisano v članku, del letalske brigade pod poveljstvom zahodnega vojaškega območja, ki meji na Indijo. Vojaški strokovnjak Song Zhongpeng trdi, da je »krepitev lovcev te generacije oziroma pošiljanje tehnološko še naprednejših bojnih letal na zahodno vojaško območje postalo za NOV nujna naloga«.
Ker ima Indija lovce tretje generacije, si bo Kitajska tako zagotovila vojaško in tehnološko prednost. Ker pa New Delhi kupuje nova letala, poudarja Song, bo Peking nadaljeval izboljšave svoje flote.
Resen sprožilec nove vojne
Namesto novoletnih čestitk se je med ogromnima sosedama začela nova faza tekme v oboroževanju. Nekateri analitiki menijo, da bi ta lahko bila precej resnejši sprožilec tretje svetovne vojne kakor pa jedrski in raketni program Severne Koreje.
Vojaško tekmovanje med silama, ki imata skupaj 40 odstotkov svetovnega prebivalstva, ni nič novega. Indija je v zadnjih desetih letih povečala svoj vojaški proračun za 54 odstotkov. Osnovni motiv za to je prav ambicija izravnave ravnotežja s Kitajsko, ki je v istem obdobju odebelila denarnico, namenjeno vojski za 118 odstotkov.
Toda, ko je indijski minister za finance Arun Džetli letos naznanil povečanje vojaškega proračuna za 7,81 odstotka, so v vojaških krogih novico pričakali z velikim razočaranjem. Glede na stanje odnosov s Kitajsko na eni in odnosov s Pakistanom na drugi strani se zdi, da je okoli 55 milijard dolarjev, dodeljenih za oborožitev, premalo. Čeprav je Indija v klubu petih držav z največjimi vojaškimi proračuni, ima še vedno 600.000 aktivnih vojakov manj kot sosednja sila, 325 taktičnih letal manj kot kitajsko vojaško letalstvo ter 55 križark, rušilcev in fregat manj kot kitajska vojna mornarica.
Največja težava v kitajsko-indijskih odnosih je nerešeno vprašanje o meji ter sporno ozemlje vzdolž »črte nadzora«, ki je potencialni vir spopada vse od kratke, a krvave vojne med silama leta 1962. Še posebno pa njune odnose zapleta dejstvo, da sta rastoči gospodarstvi s prav tako rastočimi vojaškimi in političnimi ambicijami druga drugi konkurentki na skoraj vseh področjih.
Nevaren vir azijske napetosti
V primeru potencialnega spopada med Kitajsko in ZDA je osnovni dejavnik, ki spopad uspešno preprečuje, skladnost različnih stopenj razvitosti. V kitajsko-indijskem primeru pa gre za državi, ki tekmujeta v vsem, od števila prebivalcev (čeprav si Kitajska že desetletja prizadeva zmanjšati nataliteto, pa bo težko privolila v izgubo statusa najbolj obljudene države sveta, za katerega grozi, da ji ga bo Indija kmalu odvzela) in gospodarske moči pa do prevlade na azijskem kontinentu.
Lani se je povečala napetost med silama na planoti Doklam, in to v imenu Butana, katerega interese v tem primeru brani New Delhi. Ta teden pa se je napetost povečala v Indijskem oceanu. Pred Maldive je priplulo enajst kitajskih vojaških ladij. Otoška državica je razglasila izredno stanje, ker je razdor med propekinškim političnim vrhom in proindijsko opozicijo privedel do roba streljanja.
Ko na zemljevidu označimo točke, na katerih se Indija in Kitajska prikrito spopadata, zastavlja vznemirljiva tridimenzionalnost, ki poteka od himalajskih višin do oceanskih širin, povsem logično vprašanje: ali niso kitajsko-indijski odnosi najnevarnejši vir azijske regionalne napetosti, ki bi v istem trenutku, ko bi katera od isker zanetila požar, postala globalna vojna?
Indija bo, pravi njena vlada, vzdolž meje s Pakistanom, Bangladešem in Kitajsko razvrstila 15 novih bataljonov. Orožje pa se kopiči na obeh straneh. Analitiki menijo, da bo kopica nerešenih vprašanj med najbolj obljudenima državama na svetu tudi motiv za okrepitev nuklearizacije obeh sil ter nato tudi celotne celine. Ali morda ne gledamo v napačno smer, ko označujemo Severno Korejo za največjo nevarnost sedanjega sveta?
