Amerika se vrača k vojni proti drogam

New York – V ZDA kljub kaosu v Beli hiši Donalda Trumpa poteka konservativna protireformacija, s katero desnica briše osem let Baracka Obame. Tako zelo konservativni pravosodni minister Jeff Sessions znova zaostruje kazensko politiko države z največ zaporniki na svetu.

Minister Jeff Sessions je z navodilom več kot 5000 zveznim tožilcem v ZDA na hitro odpravil direktivo Obamovega pravosodnega ministra Erica Holderja, s katero je demokratska vlada naložila tožilcem ­preudarnost pri preganjanju obtožencev, ki niso storili kaznivih dejanj, niso bili člani tolp ali niso imeli obsežne kriminalne preteklosti. Holderjeva navodila so prav tako odsvetovala namerno kopičenje obtožb, da bi tako sprožili zakonsko določilo o obvezni najnižji kazni, ki sodnikom zveže roke pri razsojanju.

Pravosodje Jeffa Sessionsa ne bo delovalo tako pozorno, namesto tega so oživili vojno proti drogam, zgrešeno policijsko strategijo, ki je imela uničujoče posledice za revne dele družbe, zlasti manjšine. Tovrstni ukrepi so zelo nepriljubljeni pri večini Američanov, ne glede na njihovo nazorsko opredelitev, njihove posledice pa so krepitev tihotapskih kriminalnih združb, nepotrebno preusmerjanje in trošenje policijskih sredstev ter pospeševanje tragedij zaradi množičnega zapiranja ljudi.

Varna Amerika

Dve strani dolgo sporočilo zahteva od tožilcev sestavljanje najstrožjih mogočih obtožnic in zahtevanje najvišjih kazni. »Osnovno načelo je, da tožilec naprti in si prizadeva za najbolj resne in dokazljive ­prestopke,« je minister sporočil pod­rejenim. Po njegovih besedah je takšna politika »del odgovornosti za uveljavljanje zakonov, je moralna in pravična ter dosledna«. To naj bi bila ost obljube Donalda Trumpa, da bo Amerika poslej varna. Uresničiti jo bodo pomagali tudi s ponovnim spodbujanjem gradnje zveznih zaporov v zasebni lasti.

Sessions je že kot tožilec v južnjaški Alabami slovel po gorečem boju proti drogam, ki je temeljil na zamislih iz časov plantaž. Gorečnost je prenesel v senat, kjer se je trudil uveljaviti svoje skrajno konservativne poglede. Presenečenje je, da jih bo uresničeval kot minister, saj v ZDA na obeh političnih polih raste spoznanje, da je ostra kaznovalna politika zgrešena, obsežna zaporniška populacija pa ni samo veliko breme za družine in skupnost, pač pa tudi za proračun.

Število zapornikov je od časov predsednika Ronalda Reagana naraslo tudi za več kot sedemkrat, ZDA pa so na prvem mestu po številu zapornikov in deležu zapornikov na sto tisoč prebivalcev, pred vsemi najbrutalnejšimi avtoritarnimi režimi. Šele reformna prizadevanja prejšnje vlade so v zadnjih letih prinesla preobrat. Poleg tega je vse več zveznih držav znižalo kazni in oblikovalo programe, s katerimi so pomagali zapornikom zaživeti po koncu zaporne kazni.

»Trapast do kriminala«

Lani je večina poslancev in senatorjev iz obeh strank podprla sprejetje zakona, ki bi uveljavil podobne ukrepe tudi na zvezni ravni, toda ostro nasprotovanje nekaterih senatorjev, na čelu s Sessionsom, je zavrlo postopek, dokler republikansko vodstvo tik pred volitvami ni hotelo tvegati s takšnim zakonom, še posebej zato, ker je njihov predsedniški kandidat ponavljal, da bo »oster do kriminala«. Konservativci se naslanjajo na zvišanje kriminala na nekaterih območjih v zadnjem času in trdijo, da država drsi v osemdeseta, ko jo je pretresal val kriminala. Nekdanji minister Holder je njegovo geslo predrugačil v »trapast do kriminala«, saj so njegova prejšnja navodila policiji in tožilstvu omogočila osredotočenje na najresnejša kazniva dejanja ter povečala število sojenj največjim kriminalcem. »Opustitev dokazanega napredka in vrnitev k zastarelim politikam, ki temeljijo na čustvih in ideologiji, ogrožajo tudi finančno plat kazenskopravnega sistema,« je zapisal v odzivu.

Podobno opozarjajo tudi drugi zagovorniki reforme, »gre za katastrofalno odločitev, ki bo povečala število zapornikov, zaostrila rasne razlike v kazenskopravnem sistemu, hkrati pa ne bo zmanjšala zlorabe prepovedanih drog ali povečala javne varnosti«, je zatrdil Michael Collins iz nevladne organizacije Drug Policy Alliance, ki se zavzema za dekriminalizacijo uporabe drog ter uvedbo programov za pomoč odvisnikom. Po njegovih besedah »Sessions z uvedbo propadlih načel vojne proti drogam potiska državo nazaj v prejšnje ­stoletje«.

Dobri ljudje

Nova usmeritev bo zagotovo sprožila težave v sedmih zveznih državah, ki so v zadnjih letih legalizirale uporabo marihuane. Več kot polovica jih dovoljuje njeno uporabo v medicinske namene, saj ta na zvezni ravni ne ostaja samo prepovedana, pač pa je uvrščena med najnevarnejše droge. Lani je minister poudaril, da »dobri ljudje ne kadijo marihuane«.