Tiskane izdaje
Kunduz je postal prvo regionalno središče v zadnjih štirinajstih letih, ki je padlo v roke talibskih upornikov. Njegov padec nosi velik simboličen pomen, saj je bilo mesto ena izmed najpomembnejših utrdb talibov v času mednarodne invazije leta 2001.
Le nekaj ur zatem, ko so talibski borci zavzeli večje dele mesta, strateško pomembnega regionalnega središča ne severu države, se je afganistanska vojska na grožnjo odzvala z obsežno protiofenzivo, ameriška letala pa so izvedla napade na njihove položaje.
Rezultati so bili vidni takoj. Varnostnim enotam je uspelo pregnati talibe iz poslopja poveljstva policije in okolice osrednjega zapora, od koder so v ponedeljek izpustili na stotine internirancev, med njimi tudi veliko svojih članov, obsojenih za različne zločine. »Potiskamo jih nazaj, v nekaj urah bo mesto osvobojeno,« je usklajeno vojaško operacijo komentiral predstavnik afganistanskega obrambnega ministrstva. Enako je bilo sporočilo poveljnika afganistanske vojske generala Murada Alija Murada: »Kar se je zgodilo, ni vzdržno in položaj se bo zelo kmalu spremenil.«
Medtem je iz Natove misije v državi prišlo pojasnilo, da so bili zračni napadi izvedeni z namenom uničiti neposredno grožnjo mednarodnim in afganistanskim silam.
Kljub premikom vojske in ponovnem zavzetju zapora in drugih vladnih poslopij, so talibski skrajneži, dan po enem od največjih napadov od leta 2001, še vedno nadzirali znatne dele mesta. Vladni uradniki so za Reuters potrdili, da na več krajih potekajo ulični boji, večina komunikacijskih povezav pa ostaja pretrganih.
Afganistanska vlada je na predvečer prve obletnice nastanka vlade narodne enotnosti pod vodstvom Ašrafa Ganija v mesto in istoimensko provinco napotila na stotine dodatnih vojakov in rezervistov. Medtem je guverner province Mohamed Omar Safi v sporočilu za javnost dejal, da je vlado v Kabulu že več mesecev prosil za okrepitve, a pravega odziva z druge strani ni bilo. »Lahko bi rekli, da je provinco nekdo namenoma prepustil talibom,« je bil oster.
V tretje gre rado
Talibski napad priča o težavah, s katerimi se oblast sooča pri zagotavljanju varnosti v državi, potem ko je afganistansko ozemlje lani zapustila večina mednarodnih oboroženih enot. Na drugi strani nosi velik propagandni pomen za upornike. Po poročanju britanske BBC obstaja velika verjetnost, da bo zavzetje tako pomembnega mesta, kot je Kunduz, okrepilo položaj novega vodje talibov Mulaha Aktarja Mansurja in opogumilo talibe, da poskušajo razširiti svoj vpliv tudi na sosednje province, kjer sicer že nadzirajo velike kose ozemlja.
Talibi so Kunduz po poročanju katarske Al Džazire letos poskušali zavzeti že dvakrat. Mesto in provinca sta zanimiva predvsem zato, ker skoz njiju potekajo pomembne transportne poti s sosednjim Tadžikistanom. Talibi so bili po posredovanju mednarodne koalicije v začetku prejšnjega desetletja pregnani iz mest na podeželje, kjer so ponekod ohranili velik vpliv.
Vodja talibov Mansur je prestrašene prebivalce Kunduza v izjavi pozval, naj nadaljujejo s svojim življenjem, kot da se ni nič zgodilo. »Lahko so prepričani o svoji varnosti. Ničesar se jim ni treba bati.« Istočasno so se na svetovnem spletu po navedbah ameriških medijev pojavili posnetki talibskih borcev na ulicah mesta. »Želimo služiti ljudem in ti nam morajo pomagati,« je na vprašanje, kaj v mestu počno, odgovoril eden od njih in dodal, da je njihov načrt vzpostavitev šeriatskega prava.
Padec Kunduza bo brez dvoma nosil velike posledice za načrte afganistanske vlade o ponovnem začetku mirovnih pogajanj s talibi. Kot je v intervjuju za Wall Street Journal povedal Graeme Smith, strokovnjak za Afganistan pri nevladni organizaciji International Crisis Group, se je oblast v Kabulu znašla pred težko nalogo, ko bo morala prepričati borce in njihove voditelje, da lahko več dosežejo za pogajalsko mizo kot na bojišču. »Tudi če jim uspe ponovno zavzeti Kunduz, je politična škoda že storjena.«
