New York − Od ameriških volitev je minilo že skoraj osem mesecev, toda zdi se, da je država ujeta v šok 8. novembra. Levica se vrti okoli ruskega vdora v volilni proces, predsedniku gredo dobro od rok le zborovanja, uradno glasilo ameriške vlade − račun Donalda Trumpa na družbenem omrežju twitter − pa bruha predvolilna sporočila.
Trump je predsednik države že več kot pet mesecev, a še vedno najraje govori o volitvah. Konec tedna je iz naftalina potegnil svojo volilno tekmico Hillary Clinton, kot da je ni 8. novembra porinil na odpad političnih poražencev, ter ji še enkrat očital, da se je skupaj z vrhom demokratske stranke zarotila proti senatorju Bernieju Sandersu in ga izrinila iz predsedniške tekme. Ni čisto jasno, kaj je spodbudilo pokroviteljski izliv do senatorja, sploh ker je ta eden od najhujših kritikov njegovega predsedovanja. Morda gre za del obrambne taktike ob preiskavi o morebitnih povezavah med Trumpovo kampanjo in domnevnim ruskim vmešavanjem v volitve.
Trump je konec tedna pograbil razkritje Washington Posta, češ da je vlada Baracka Obama premalo odločno odgovorila na menda iz Kremlja usmerjane napade in ni kaznovala Rusije. »Danes sem prvič slišal, da je Obama vedel za Rusijo dolgo pred volitvami, pa ni naredil nič. Toda nihče noče govoriti o tem,« je v nedeljo dejal v eni svojih najljubših televizijskih oddaj Fox in prijatelji. Podobne očitke prejšnji predsednik posluša tudi z levice, demokratski poslanec Adam Schieff, član odbora za obveščevalno dejavnost, je v nedeljo menil, da je bila to resna napaka Obame. Po njegovih besedah bi moral javno opozoriti ruskega predsednika Vladimirja Putina, naj takoj prenehajo, nato pa z evropskimi partnerji še pred volitvami sprejeti dodatne sankcije proti Moskvi.
Ruska utrujenost
V demokratski stranki se po štirih volilnih porazih v zadnjih nekaj tednih pojavljajo znaki utrujenosti ob ruski preiskavi. Vse štiri nadomestne volitve so sicer potekale v tradicionalno zelo konservativnih volilnih okrožjih in v vseh štirih so demokratski kandidati zbrali daleč največ podpore v zadnjih letih in razmeroma tesno izgubili. Toda ob nakopičenih čustvih protitrumpovskega upora se je namesto zadovoljstva še okrepil občutek o poražencih. Poslanec Tim Walz iz Minnesote trdi, da njegovihe volivcev ne zanima rusko vpletanje, tudi Tim Ryan iz Ohia ugotavlja, da se »ljudje ne pogovarjajo o Rusiji« in dodaja, da »se moramo začeti ukvarjati z interesi ljudi«.
Demokrati se oklepajo idilične utopije nove progresivne Amerike, v kateri se vsi prevažajo z električnimi avtomobili, brezbrižno uporabljajo stranišča za oba spola in srečno brskajo po spletu za najboljšim zdravstvenim zavarovanjem v okviru reforme Obamacare, trdi kolumnistka New York Timesa Maureen Dowd. »To je nasprotje Trumpove temačne podobe pokola in antiutopije, a ravno tako napačna slika Amerike,« ugotavlja Dowdova. Po besedah njenega kolega Davida Leonhardta morajo demokrati najti sporočilo o pravičnosti, o zagotavljanju služb, o višjih plačah in o boju proti Trumpovi vladavini premožnih, hkrati pa ne smejo zaviti preveč levo, saj bi tako odvrnili veliko zmernih volivcev.
Podobno svetujeta Emanuel Rahm in Bruce Reed, demokrata, ki sta zasnovala kongresno zmago stranke 2006. Po njunih besedah morajo na levici usmeriti svojo jezo in prihodnje leto spremeniti v referendum o Trumpovem predsedovanju, ne pa o njegovi odstavitvi. Poraz vladajoče stranke v spodnjem domu kongresa so v zadnjih letih povzročile razprave o zdravstvenem sistemu (1994 in 2010) ali pa obtožbe o nesposobnosti in korupciji (2006). »Nekateri predsedniki imajo smolo, da se soočijo z enim ali drugim, za Trumpa se zdi, da ga čaka popoln vihar obeh,« ugotavljata Rahm in Reed.
Ne iz Nevade
Republikanska zdravstvena protireforma povzroča vse večji razkol na desnici, že pet senatorjev je izrazilo nasprotovanje predlogu vrha stranke, ki bi povzročil izgubo zdravstvenega zavarovanja za milijone Američanov. V petek je glas proti napovedal Dean Heller, republikanski senator Nevade, v kateri prav tako republikanski guverner Brian Sandoval glasno opozarja, da bi načrtovana razgradnja Obamove zdravstvene reforme prizadela 210.000 prebivalcev te zvezne države. Heller je nemudoma postal tarča kampanje protrumpovske skupine, toda hkrati ga prihodnje leto čakajo volitve v zvezni državi, kjer je Clintonova premagala Trumpa.
Ob vseh težavah predsednika, ki ima rekordno nizko podporo (okoli 40-odstotno, po zbiru anket časnika Real Clear Politics), pa demokrati ne smejo upati, da bo to dovolj za zmago prihodnje leto. Še posebej, ker se je po analizi organizacije Cook Political Report število tako imenovanih nihajočih sedežev, kjer posamezna stranka nima jasne večine, v zadnjih dvajsetih letih zmanjšslo zs polovico. Večina jih je v predmestjih, med zmernimi volivci, zato demokrati potrebujejo kredibilne kandidate na lokalni ravni, ki zagovarjajo srednji razred, ne samo revne, trdita Rahm in Reed. Oziroma niso »polni Bernie«, kot je zapisala Dowdova. Kar morda daje nekaj smisla Trumpovim na videz čudaškim tvitom o demokratih in Sandersih.