Ameriška vročica ob Frančiškovem prihodu

New York – Frančiškov ­prihod v letalsko oporišče Andrews v Marylandu je bil eden redkih­ trenutkov, ko je ameriški ­državni vrh pričakal gosta kar na letališču. Prihod prvega­ (južno)ameriškega papeža je naelektril celotne ZDA, šestdnevna turneja od Washingtona, New Yorka do Philadelphie pa naj bi oživila ugašajoče ­zanimanje za vero, upa ­ameriški cerkveni vrh.

Oseminsedemdesetletni pontifeks je včeraj počival po prihodu s Kube, danes pa ga čakajo dopoldanski obisk Bele hiše, parada po Washingtonu in dve maši, naprej molitev z ameriškimi škofi v katedrali sv. Mateja in popoldne ob kanonizaciji Junípera Serre, španskega frančiškanskega misijonarja, ki je širil vero po Kaliforniji. Papež, ki se je poleti v Boliviji opravičil za »globoke grehe« kolonializma, je tokrat prezrl jezne odzive med prvotnimi prebivalci ZDA, ki so prepričani, da si Serra ne zasluži povzdignjenja med svetnike, saj so njegovi misijoni strogo kaznovali domačine in jim niso dovolili odhoda.

Toda večine vernikov to ni zmotilo, na vseh prizoriščih se ukvarjajo s hudimi logističnimi težavami, kako obvladati množice, ki si želijo videti vse bolj priljubljenega poglavarja Katoliške cerkve. Frančiška bo pričakala zelo naklonjena množica, po zadnji raziskavi New York Timesa in televizijske mreže CBS ima dobro mnenje o njem 63 odstotkov ameriških katolikov (predhodnika Benedikta XVI. je podpiralo največ 43 odstotkov). Predvsem pa znova verjamejo, da Cerkev razume njihove potrebe in tegobe.

Ljubezen in odpor

V New Yorku so žrebali vstopnice za procesijo skozi Central Park, v Philadelphii, kjer se je včeraj začelo 8. svetovno srečanje katoliških družin, pričakujejo več kot milijon obiskovalcev, kar bo skoraj podvojilo število prebivalcev v mestu. Še bolj je na trnih tajna služba, ki bo skrbela za varnost papeža, znanega po spontanih odzivih. Vatikan je namreč vztrajal, da Frančišek lahko ustavi kolono vozil in pristopi k vernikom. Tako kot rahlja toga pravila znotraj institucije, je vladavina »ljudskega papeža« zaznamovana z njegovim izmikanjem formalnostim in iskanjem pristnega stika z ljudmi.

Vsi Američani z zanimanjem čakajo na jutrišnji nagovor kongresa, kamor ga je povabil vodja spodnjega doma John Boehner. Republikanci namreč s precejšnjo nelagodnostjo spremljajo njegova opozorila o podnebnih spremembah, pohlepu neobrzdanega kapitalizma, nenasitnem potrošništvu ter nevarnosti pretirane neenakosti. Konservativni komentator George Vill ga je celo označil za »lažnega preroka«. Toda Frančišek se po drugi strani kot »sin Cerkve« drži njenih okorelih zapovedi o splavu, kontracepciji in ­istospolnih porokah.

Papež se ne prilega ameriškim predstavam o liberalnih in konservativnih vrednotah, ugotavlja Emma Green iz mesečnika Atlantic, hkrati mu ni treba skrbeti za muhe ameriškega volilnega telesa,­ zato si bo lahko privoščil iskrene opazke o tegobah ameriške družbe. Podobna pričakovanja so tudi pred petkovim nagovorom generalne skupščine Združenih narodov.

Drugačna podoba

Rimskokatoliška cerkev je v ZDA še vedno organizacija z največ verniki, toda njena čreda je vse starejša, po zadnjih raziskavah kar dobrih 40 odstotkov mladih, vzgojenih v katoliški veri, kasneje opusti vero ali sprejme drugo. Vsak tretji ameriški katolik je še vedno belec, toda če ne bi bilo 9 milijonov latino priseljencev iz katoliške Južne Amerike, bi se ameriška Katoliška cerkev soočala s počasnim hiranjem. Medtem ko na vzhodni obali škofje združujejo župnije in prodajajo cerkve (s takšno usodo se spopada slovenska cerkev sv. Jožefa v pensilvanijskem mestu Bethlehem), na jugu in zahodu ZDA cerkve pokajo po šivih.

A tega obrata ne odraža ameriška škofovska konferenca. Čeprav je že več kot tretjina od 68 milijonov registriranih katolikov latinosov, se mednje prišteva le 28 od 270 ameriških škofov in le dobrih 7 odstotkov duhovnikov. Eden glavnih vzrokov za izgubljanje vernikov zunaj latino skupnosti so zlorabe otrok, ki so jih zakrivili duhovniki, ter prikrivanje in varovanje storilcev. Ne pomagajo niti zavračanje istospolnih zvez, kontracepcija, drugorazredna vloga žensk v cerkveni hierarhiji, vztrajanje pri celibatu ter strog odnos do ločitev.

Z redčenjem članstva v organiziranih religijah se ne sooča samo Katoliška cerkev, toda v vse bolj posvetni družbi je osipanje njenih članov največje. Tudi med »menznimi verniki«, ki se ne držijo strogih verskih zapovedi, kot posmehljivo imenujejo katolike z bolj sproščenim odnosom do verske doktrine in upoštevanjem samo dela verskih pravil. Papež Frančišek se dobro zaveda nove podobe ameriške ločine – samo štirje nagovori v angleščini (drugi bodo v španščini) niso le odraz njegove jezikovne nesproščenosti, pač pa tudi priznanje prihodnosti institucije v ZDA.