Ameriške nezaceljene rane suženjstva

V ZDA že 150 let ni več lastništva ljudi, a rasizem še vedno visi za vratom temnopolte skupnosti.

Objavljeno
06. december 2015 21.50
TOPSHOTS-US-CRIME-SHOOTING-FLAG
Sebastijan Kopušar, New York
Sebastijan Kopušar, New York

Američani so včeraj skoraj neopazno počastili 150 let od ratifikacije 13. amandmaja k ustavi, s katerim so prepovedali lastništvo ljudi in prisilno delo. Toda globoke rane, ki sta jih povzročila suženjstvo in nato beli rasizem, še niso povsem zaceljene. In svet je danes še vedno priča modernim oblikam zasužnjevanja, na kar opozarja mednarodni dan za odpravo suženjstva.

Georgia je 6. decembra 1865 postala 27. od takratnih 36 zveznih držav ZDA, ki so ratificirale amandma in tako zagotovile potrebno tričetrtinsko podporo za njegovo vključitev v ustavo. Toda to je bil le simboličen korak, temnopolte Američane je čakal več kot stoletje dolg boj za osnovne pravice, ki še vedno ni končan. Na to vedno znova opozarja policijsko nasilje nad temnopoltimi, ti kar trikrat pogosteje umirajo ob srečanju s policijo kot belci.

Še huje je v Chicagu, kar je razkrila nedavna smrt sedemnajstletnika, ko ga je beli policist prerešetal s šestnajstimi kroglami. V vetrovnem mestu, ki slovi po segregaciji in velja za eno najnevarnejših velikih ameriških mest, je bilo v zadnjem desetletju desetkrat bolj verjetno, da bodo policisti streljali na temnopolte kot na belce. A zadnjih 35 let niso umora obtožili niti enega policista, primer pa je razkril sistematične težave in sporno ravnanje tako celotne policije kot mestnih oblasti, ki so poskušale zaščititi policista.

Okovi revščine

Slabega pol stoletja po smrti Martina Luthra Kinga državo znova pretresajo protesti, na katerih ljudje opozarjajo, da so življenja temnopoltih pomembna. Poleti je 21-letni beli rasist v eni najstarejših cerkva afroameriške skupnosti v Charlestonu z besedami, da »čisti Ameriko«, ustrelil devet temnopoltih vernikov. Njegov cilj so bili medrasni nemiri in spopadi ter nastanek belih ZDA. Na globokem Jugu takšno razmišljanje ni osamljeno, še vedno so močno razširjeni simboli konfederacije, ki se je za ohranitev suženjstva pognala v državljansko vojno.

Po besedah ekonomista Paula Krugmana je Amerika precej manj rasistična, kot je bila, toda rasno sovraštvo ostaja in se v nekoliko manj razvidni obliki kaže tudi v zavračanju socialnih programov, ki pomagajo revnim. Tako je le ena od nekdanjih držav konfederacije sprejela širitev zdravstvenega zavarovanja medicaid, ki ga je uvedla reforma Obamacare in ki pomaga revnim, opozarja Krugman. Četrtina temnopoltih je namreč še vedno revnih, njihova brezposelnost je dvakrat večja od ameriškega povprečja, skoraj polovica vseh zapornikov v ZDA je temnopoltih.

Moderni sužnji

Glavni tajnik Združenih narodov Ban Ki Moon je sredi prejšnjega tedna opozoril, da je skoraj 21 milijonov ljudi po vsem svetu še vedno zasužnjenih. »Suženjstvo ima veliko modernih oblik, od otrok, ki garajo kot hišni pomočniki, izkoriščanja delavcev v tovarnah in na kmetijah, do ljudi, ki jih prisilijo z delom odplačevati naraščajoče oderuške dolgove, ter žrtev trgovanja z ljudmi v mrežah prostitucije,« je dejal Ki Moon. Generalna skupščina je 2. decembra 1949 sprejela konvencijo o preprečevanju takšnega trgovanja, zato datum velja za mednarodni dan za odpravo suženjstva.

K odpravi modernega suženjstva je pozval tudi Guy Ryder, izvršni direktor Mednarodne organizacije dela (ILO). »To je ena najbolj osnovnih kršitev človekovih pravic in ovir za družbeno pravičnost, ki nima prostora v 21. stoletju,« je poudaril in se zavzel za sprejetje protokola o prisilnem delu po vseh državah, s čimer bi omejili sporno prakso. Po njegovih besedah 21 milijonov moških, žena in otrok s prisilnim delom vsako leto ustvari 150 milijard dolarjev nelegalnega dobička za njihove izkoriščevalce.