Ameriški slon v podnebni trgovini

Berlin – »Če bi zanikovalcem in dvomljivcem posvečal najmanjšo pozornost, bi še danes jodlal v avstrijskih Alpah,« je ob polčasu bonske konference COP23, ki išče praktične­ poti za uresničevanje pariškega sporazuma o podnebnih spremembah, opogumljal nekdanji filmski zvezdnik in kalifornijski guverner Arnold Schwarzenegger.

Skoraj 27.000 udeležencev konference iz 195 držav potrebuje spodbudo, saj se je količina škodljivega ogljikovega dioksida v zraku prvič po treh letih spet povečala. V Bonnu in drugje je včeraj zakrožila raziskava »Global Carbon Project 2017«, katere avtorji verjamejo, da bi moralo biti zmanjšanje izpustov škodljivih plinov prioriteta za industrijske in kmetijske dejavnosti.

»Omejitvi rasti globalnih temperatur za manj kot dve stopinji Celzija se čas izteka,« je zapisano v raziskavi, ki predvideva povečanje izpustov CO2 tudi za leto 2018 in poudarja, da so pet najvišjih povprečnih globalnih letnih temperatur zaznali po letu 2010, letošnje pa bo drugo najvišje po lanskem rekordnem. Na prvo mesto odgovornih držav postavljajo Kitajsko, v kateri predvidevajo precejšnje povečanje uporabe premoga, nafte in zemeljskega plina, ter Indijo, čeprav so v tej državi podvojili solarne kapacitete in bo zato rast onesnaževanja nižja od pričakovane.

22 okoljsko zavednih držav

A bo še vedno rast in po navedbah omenjenih raziskovalcev je zmerno zmanjšanje izpustov v ZDA in Evropi ne bo izničilo. Avtorji poročila so navedli 22 držav, ki so v minulem desetletju kljub rasti bruto domačega proizvoda zmanjšale izpuste CO2 zaradi fosilnih goriv in industrije, ki prispevajo skoraj 90 odstotkov izpustov: Avstrija, Belgija, Bolgarija, Češka, Danska, Francija, Irska, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Makedonija, Malta, Nizozemska, Poljska, Romunija, Slovaška, Srbija, Švedska, Švica, Velika Britanija in ZDA. Te države so skupaj odgovorne za petino ­izpustov CO2.

Omenjena raziskava bo le še spodbudila prepire o tem, kdo je najbolj odgovoren za izpuste in kako jih zmanjšati, potem ko je republikanski predsednik Donald Trump naznanil odstop ZDA od pariškega sporazuma o podnebnih spremembah. Ameriška delegacija je tokrat še prišla v Bonn, poleg nje pa tudi številni guvernerji, župani, kritični politiki in poslovneži s sedanjim kalifornijskim guvernerjem Jerryjem Brownom ter prejšnjim Arnoldom Schwarzeneg­gerjem na čelu, ki so poudarjali okoljevarstvena prizadevanja nekaterih ameriških držav, podjetij in posameznikov. A so ZDA neslavni položaj največje svetovne onesnaževalke prepustile Kitajski tudi ali predvsem zaradi revolucije pri pridobivanju zemeljskega plina, imenovane fracking,

Nemčija, ki že poldrugo desetletje agresivno spodbuja prehod na obnovljive energetske vire, najverjetneje ne bo dosegla zastavljenih ciljev. Ti so res visoki, a se je kanclerka Angela Merkel odločila tudi za neuporabo jedrske energije in se mora zaradi nezanesljivosti vetra in sonca vse bolj naslanjati na umazani premog.

Jezni premier Fidžija

Trumpova Bela hiša je včeraj v Bonnu gostila prireditev »Vloga čistejših in učinkovitejših fosilnih goriv in jedrske energije pri podnebnih ublažitvah«, ki jo je po naznanilu ameriškega veleposlaništva v Berlinu odprl predsednikov posebni svetovalec za energijo in okolje George David Banks, sodelovali pa so tudi predstavniki nekaterih velikih premogovnikov in jedrskih elektrarn. To je vznejevoljilo premiera Fidžija Franka Bainimaramo, ki kot predstavnik zaradi podnebnih sprememb še posebej ogrožene otoške države meni, da »vsi vemo, kaj pomeni premog za podnebne spremembe«. Prireditev je razjezila tudi številne druge udeležence bonske konference.

V Washingtonu še naprej poudarjajo svoje dosežke pri zmanjšanju izpustov škodljivih plinov in prepričanje, da so kritiki do njih veliko ostrejši kot do podobnih ali še večjih onesnaževalk Kitajske in Indije. Morda v skladu z rekom, da je napad najboljša obramba, je Indija v Bonnu od zahodnih držav zahtevala večja prizadevanja za zmanjšanje izpustov škodljivih plinov, čeprav je omenjena raziskava poleg Kitajske, ki se je za zmanjšanje obvezala šele do leta 2030, prav njej pripisala največjo odgovornost za njihovo rast v letošnjem letu.

Nekaj upanja na odločnejšo akcijo morda vzbuja dejstvo, da ti dve državi boleče čutita posledice onesnaževanja. Ameriška letalska družba United Airlines je najmanj do ponedeljka odpovedala vse lete v New Delhi z obrazložitvijo, da je položaj še najbolj podoben naravni katastrofi in se mu je treba izogniti, kot se izogibajo orkanom.

Bodo pri obračunavanju z zdravju in blagostanju nevarnimi podnebnimi spremembami pomagala tudi sodišča? Nemško sodišče je včeraj prisluhnilo pritožbi perujskega kmeta, ki mu zaradi segrevanja ozračja grozijo poplave in odgovornost za to pripisuje tudi nemškemu energetskemu velikanu RWE. Nižje sodišče je zavrnilo pritožbo, zato mnogi drugi bolj računajo na kanclerko Angelo Merkel in francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ki ju prav tako pričakujejo v Bonnu. Čeprav, kot omenjeno, še ni jasno, ali bo Nemčija lahko pravočasno izpolnila svoje podnebne cilje.