Tiskane izdaje
Paket sankcij vključuje Severno Korejo in Iran, toda posebno pozornost zbujajo ukrepi proti Moskvi, saj se Donald Trump vztrajno trudi izboljšati odnose z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. V oči še posebej bode določilo, da mora predsednik kongresu poslati pojasnilo, če hoče ustaviti izvajanje sankcij ali jih ukiniti, zakonodajno telo pa ima potem trideset dni časa, da potrdi ali zavrne njegov predlog. Kar kaže, da tudi kongresno desnico skrbijo Trumpove simpatije do Putina, določilo pa precej spominja na podobno zakonodajo iz 2015, s katero je republikanska večina takratnemu predsedniku hotela preprečiti, da bi sam ukinil sankcije proti Iranu.
Zmeda sporočil
Konec tedna ni bilo jasno, ali je Trump pripravljen uporabiti predsedniški veto, toda to bi zagotovo povzročilo ogorčenje ne samo med demokrati, pač pa tudi med kongresnimi republikanci, ki sicer zagovarjajo nekonvencionalnega predsednika. Nova tiskovna predstavnica Bele hiše Sarah Huckabee Sanders, ki je napredovala po petkovem odstopu Seana Spicerja, je v nedeljo trdila, da kljub prvotnim kritikam podpirajo trd pristop kongresa, češ da je bil »prvotno zakon slabo spisan«, po posredovanju vlade pa da so vanj vnesli potrebne popravke.
Njen novi šef Anthony Scaramucci, nekdanji finančnik z Wall Streeta, ki je v petek prevzel vodenje urada za komuniciranje in povzročil Spicerjev odhod, je skoraj sočasno na CNN trdil, da se predsednik še ni odločil, odločitve pa lahko pričakujemo zelo hitro. Kar pomeni, da je ali Sandersova prehitela predsednika ali pa se Scaramucci šele uvaja na novo delovno mesto. Nad obeti novih sankcij niso zadovoljni niti v Bruslju, saj se v Washingtonu niso posvetovali s člani kluba G7, hkrati pa bi lahko ameriški ukrepi prizadeli evropska podjetja, denimo nemške načrte za gradnjo novega plinovoda skozi Baltsko morje.
Vroča vojna
Sprejetje novih sankcij bo spodbudilo tudi poročilo novega ameriškega odposlanca za Ukrajino Kurta Volkerja. Nekdanji veleposlanik ZDA pri Natu je v nedeljo med obiskom Ukrajine oznanil, da je za ponovni izbruh nasilja na vzhodu države kriva ruska agresija. »To ni zamrznjen konflikt, to je vroča vojna ter neodložljiva kriza, ki se je moramo nemudoma lotiti,« je sporočil. Ruska zasedba polotoka Krima je eden od ključnih razlogov, ki so ga kongresniki navedli za svojo odločitev po novih kaznih za Moskvo.
Rusija je razlog, da v Washingtonu nastaja vojni kabinet, vendar ne v smislu spopada z državo, ki velja za glavno geostrateško tekmico ZDA, pač pa kot odgovor na vse bolj odločne korake posebnega preiskovalca Roberta Muellerja. Njegova preiskava je prerasla začetno iskanje morebitnih povezav med Trumpovo kampanjo in domnevno ruskimi spletnimi napadi na ameriške volitve in se vse bolj po logiki sledi denarju razrašča tudi na finančno poslovanje krogov okoli Trumpa. Tako v Beli hiši vse bolj jasno oblikujejo ekipo za političen in pravni spopad.
Sporna srečanja
Iz vlade še vedno prihajajo namigi, da bi predsednik lahko zahteval odhod Muellerja, kar bi povzročilo hude pretrese, ki bi jim bila kos samo izjemno poenotena ekipa. »Priča bomo popolnemu političnemu spopadu, in ne okoli zdravstvene reforme...« je za časnik Axios napovedal neimenovani vladni uradnik. Številni analitiki, kot je Matt Miller, nekdanji uradnik pravosodnega ministrstva iz časa predsednika Obame, menijo, da si Trump ne more privoščiti nadaljevanja preiskave in »bomo zaradi tega kmalu priča določeni krizi«.
Beli hiši je sicer uspelo prepričati senatne preiskovalce, da bodo zaslišanje Donalda Trumpa mlajšega in nekdanjega vodjo predsednikove kampanje Paula Manaforta opravili za zaprtimi vrati, že včeraj so pogovor opravili z zetom in uradnim svetovalcem predsednika Jaredom Kushnerjem. Vsi trije so se udeležili spornega srečanja z ruskimi posredniki, ki naj bi razkrili obremenilne skrivnosti Kremlja o Trumpovi demokratski tekmici Hillary Clinton.
Medtem je napol odstavljeni pravosodni minister Jeff Sessions zašel v nove težave, ko je Washington Post objavil, da je domnevno lani na dveh srečanjih z ruskim veleposlanikom razpravljal o predsedniški kampanji, kar je minister doslej odločno zanikal. Že pred tem je Trump v slovitem pogovoru za New York Times javno oznanil, da ga ne bi imenoval v vlado, če bi vedel, da se bo izločil iz ruske preiskave. Toda novo razkritje je hkrati otežilo morebitno zamenjavo na vrhu pravosodja, saj bi zdaj odhod ministra le še potrdil, da srečanja članov kampanje z Rusi niso bila nedolžna ter preiskava ni le »lov na čarovnice«, kot je konec tedna v novi poplavi tvitov trdil Trump.
Boj frakcij
V nedeljo smo bili tako priča vladni medijski protiofenzivi, ko so njeni predstavniki v vodilnih političnih šovih prepričevali, da ruska preiskava nikogar ne zanima. Pri tem so se oprli na raziskavo časnika Bloomberg, po kateri so odnosi z Rusijo pomembni le za šest odstotkov anketiranih. Toda hkrati je Anthony Scaramucci dal vedeti, da predsednik še vedno ne verjame ameriškim obveščevalnim agencijam, ki za napad na ameriške volitve krivijo Kremelj, češ da je hotel republikancu pomagati v tekmi s Clintonovo.
Scaramucci tako ni začel v najboljši formi, njegov prihod pa ni pretresel samo urada za komuniciranje, ampak zamajal razmerja sil v ameriški vladi. Ta je že tako veljala za nenehno bojišče različnih frakcij, po besedah Maggie Haberman iz New York Timesa se »med sabo preriva kakšnih šest tolp«. Prihod še enega newyorškega finančnika iz krogov banke Goldman Sachs je neposreden udarec šefu osebja Reincu Priebusu, ki je temu odločno nasprotoval, navedba, da bo Scaramucci poročal neposredno predsedniku, pa še nekakšna dodatna javna žalitev.
Pomilostitve
Novi šef komuniciranja, ki zadnje dni opeva svojo ljubezen do Trumpa, vmes pa briše tvite, v katerih je pljuval po njem, hvalil Clintonovo ali izražal precej liberalne poglede na svet (denimo o strožjem nadzoru nad orožjem), je menda ukrojen po podobnih merah kot predsednik. »Premožna mini manhattanska kopija z volčjim nasmeškom in sijajno pričesko, ki bo rekel karkoli in spremenil vsako stališče,« je zapisala Mareen Dowd iz New York Timesa in dodala, da kot spretni mešetar nima težav »z vsiljevanjem zanič izdelka, po eni strani ga to celo zabava«.
Trumpovi predstavniki so v nedeljo hkrati poskušali v kontekst postaviti njegove izjave, da lahko predsednik pomilosti tudi samega sebe. Eden od njegovih odvetnikov Jay Sekulow je dejal, da njegova pravna ekipa nikoli ni niti razpravljala o pomilostitvah. Toda spet je posegel Scaramucci in dejal, da sta s predsednikom govorila o tem, a da naj bi Trump dejal, da ne on ne ljudje okoli njega ne potrebujejo pomilostitve. Vsaj za zdaj še ne.
