Ameriško kopičenje »terorističnih osumljencev«

New York − Po razkritju ogromne količine ameriške zaupne­ dokumentacije − najprej je Bradley Manning pred štirimi leti preplavil Wikileaks, lani je Edward Snowden novinarjem omogočil vpogled v drobovje­ ameriškega nadzornega aparata − se je zdelo, da je puščanja države za nekaj časa konec. Toda spletni medij Intercept je objavil nove zaupne dokumente in sprožil ugibanja o »novem Snowdnu«.

Militarizacija ameriške družbe po terorističnem napadu 11. septembra 2001 je prinesla tudi nastanek ogromne zbirke, imenovane Podatkovno okolje terorističnih identitet (z angleško kratico Tide), v katero obveščevalci zlagajo podatke o znanih teroristih, osebah, osumljenih povezav s terorizmom, ter celo o sorodnikih in sodelavcih naštetih. Pred dnevi je Intercept razkril, da se je Tide v zadnjih letih pod predsednikom Barackom Obamo močno razbohotil in je sredi leta 2013 vseboval že okoli 1,1 milijona imen.

Obsežna biometrija

Ožji del zbirke, okoli 680.000 ljudi, spada med znane teroristične osumljence, ki so pod strožjim nadzorom, podatke o njih posredujejo tudi tujim vladam. Po pisanju Intercepta kar dobrih 41 odstotkov oseb na tem ožjem seznamu sploh ni povezanih z znanimi terorističnimi organizacijami, njihovo število celo presega vse znane sodelavce Al Kaide in njenih izpostav v Iraku ter na Arabskem polotoku, afganistanskih Talibov, palestinskega Hamasa, libanonskega Hezbolaha, afganistansko-pakistanske mreže Hakani in somalijskega Al Šebaba.

Ta ožja zbirka je hkrati osnova za oblikovanje prav tako skrivnega seznama oseb, ki jim prepovedujejo potovanje z letali v ali po ZDA. Po poročanju novinarjev Jeremyja Scahilla in Ryana Devereauxa, ki pišeta za Intercept, so v času Obame razrahljali pravila, koga bodo uvrstili na razvpit seznam (imena so tajna, da ne smeš na letalo, izveš šele na letališču), tako da je število oseb na njem naraslo za desetkrat, na rekordnih 47.000 imen.

Obveščevalci sploh ne potrebujejo dokazov o povezavi s skrajnimi organizacijami, da ljudi uvrstijo na širši seznam Tide, kar sproža ostre kritike med zagovorniki osebnih svoboščin in omejevanja posegov v zasebnost. Razkriti dokumenti kažejo, da se je vlada s pomočjo osrednje obveščevalne agencije (Cia) lotila tudi zbiranja biometričnih podatkov. Ti ne vsebujejo samo standardnih zapisov, kot so digitalizirani prstni odtisi, posnetki roženice ali fotografije obrazov, pač pa shranjujejo tudi značilnosti pisav, podpise, brazgotine, tetovaže in celo vzorce DNK.

Po podatkih Intercepta naj bi si pomagali s podatki iz ameriškega sistema vozniških dovoljenj, Cia pa zbirko izboljšuje s tajnim programom Hidra, prek katerega dodatno preverjajo tuje državljane. Največ ameriških terorističnih osumljencev je iz New Yorka, zgovoren je podatek, da je za njim Dearborn, mesto z le 96.000 prebivalci v zvezni državi Michigan, ki pa ima največji delež prebivalcev arabskega izvora v ZDA.

Snowdnov zgled

Vlada je zgodbo spletnega časnika Intercept poskušala »pokvariti«, tako da je poslala zahtevane podatke o razbohoteni zbirki tudi ugledni novinarki tiskovne agencije Associated Press. Ta je nekaj minut pred kolegi objavila krajši članek, sicer precej manj kritičen do vlade, in je bolj poglobljenemu pisanju Intercepta odvzela moč ekskluzivnosti. V nacionalnem centru za boj proti terorizmu so nato priznali, da so naredili napako.

Uradni Washington bolj kot mešanje novinarskih štren skrbi, da je objavljeni dokument nastal avgusta lani, potem ko je žvižgač Edward Snowden že poiskal zatočišče v Moskvi. To pomeni, da je njegovemu zgledu sledil še nekdo in ima Intercept nov vir zaupnih podatkov ameriške vlade. Gre sicer za manj strogo zaupne dokumente, kot jih je odnesel Snowden, a ponovno odtekanje beli lase zadolženim za državno varnost.

Časnik Intercept (po slovensko prestrežena radijska vest) je na spletu začel izhajati februarja letos, njegov soustanovitelj pa je Glenn Greenwald, eden ključnih novinarjev na področju državnega nadzora, ki si ga je Snowden izbral za glavni kanal pri razkrivanju zaupne obveščevalne dokumentacije ZDA. Z 250 milijoni dolarjev ga je podprl ustanovitelj eBaya, spletni milijarder ­Pierre Omidyar, kar je sicer sprožilo kritike o neodvisnosti projekta.

Intercept je začel objavljati zaupne dokumente iz obsežne Snowdnove zbirke, ob pojavljanju novih razkritij pa je znani strokovnjak za varnost Bruce Schneier julija menil, da obstaja nov vir zaupnih dokumentov. Takrat je obstoj novega žvižgača posredno potrdil tudi Greenwald, ko je Schneierjev sum komentiral z besedami, da »se to zdaj zdi jasno«. Dokumenti so menda prihajali iz računalniškega sistema SIPRNet, ki ga skupaj uporabljata zunanje in obrambno ministrstvo, dostop do zaupnih podatkov v njem pa ima kar 3,2 milijona oseb.