Tiskane izdaje
Buenos Aires − O nasledniku argentinske predsednice Cristine Kirchner bo odločal drugi krog volitev 22. novembra. V njem se bosta pomerila favorizirani kandidat vladajoče stranke Daniel Scioli in njegov konservativni tekmec Mauricio Macri, ki so jima volivci včeraj namenili največ podpore. Glede na zadnje izide je Scioli prejel nekaj manj kot 37 odstotkov, Macri pa 34,5 odstotka glasov.
Čeprav je za favorita vseskozi veljal Scioli ∼ raziskave javnega mnenja so mu napovedovale celo zmago v prvem krogu −, je včerajšnje glasovanje pokazalo, kako izenačena sta v resnici vodilna tekmeca. Sinoči je bilo vzdušje tako vedrejše v Macrijevem taboru. »Današnji dogodki so spremenili politiko države,« je po razglasitvi rezultatov dejal 56-letni župan glavnega mesta Buenos Aires. »Izzivi niso preprosti, a verjamem vase,« je dodal.
Dve leti starejši Scioli, guverner province Buenos Aires in večkratni svetovni prvak v tekmah z motornimi čolni, ki je v nesreči med tekmo leta 1989 izgubil desno roko, pa je vse neodločene in neodvisne volivce pozval, naj zagotovijo zmago za vse Argentince. »S to novo fazo se bom soočil z več zaupanja kot kdajkoli,« je napovedal.
V drugem krogu volitev 22. novembra bo najverjetneje veliko odvisno od porazdelitve glasov tretjeuvrščenega kandidata Sergia Masse, ki je včeraj zbral 21 odstotkov podpore.
Sicer pa bodo Argentinci o novem predsedniku prihodnji mesec prvič odločali v drugem krogu volitev. Čeprav je volilni sistem z dvema krogoma predsedniških volitev v veljavi že od leta 1973, drugega kroga doslej namreč še niso izvedli. Zmagovalec je vselej slavil že v prvem krogu, kar pomeni, da je moral bodisi osvojiti več kot 45 odstotkov glasov podpore bodisi 40 odstotkov glasov podpore in najmanj deset odstotkov prednosti pred drugo uvrščenim kandidatom.
Novi argentinski predsednik, ki bo položaj prevzel 10. decembra, se bo moral spoprijeti z inflacijo − ta je po uradnih podatkih lani znašala 23,9 odstotka, po ocenah zasebnih raziskovalnih inštitutov pa okoli 35 odstotkov − in nadzorom nad menjavo domače valute. Lotiti se bo moral tudi vprašanja imetnikov državnih obveznic, ki leta 2001, ko je država bankrotirala, niso pristali na prestrukturiranje dolga v višini 95 milijard dolarjev. Več kot 92 odstotkov imetnikov obveznic je pristalo na dogovor z vlado o delnem izplačilu, ostali pa so Argentino tožili na ameriških sodiščih za polno poplačilo z obrestmi.
