Ko so v tajvanskem parlamentu pred nekaj dnevi razpravljali o tem, kakšna je razlika med Hillary Clinton in Donaldom Trumpom, je eden od poslancev zelo slikovito odgovoril na to vprašanje: »Taka, da te bo eden ubil s kroglo, drugi pa z vešali.« Ne glede na to, da so pričakovanja, ki jih imajo države Vzhodne Azije do nove ameriške administracije, zelo različne, se je celotno območje v času pred ameriškimi volitvami povezalo prav v tej oceni bodočega ameriškega predsednika. Kdorkoli že bo.
Šele ko se je Trump povsem približal zmagi, se je Aziji naježila koža. Čeprav za Tajvan, Kitajsko, Japonsko ali Južno Korejo nobeden od kandidatov ni bil dobra izbira, so vsi upali, da bodo imeli v prihodnjih štirih ali morda osmih letih za sogovornico Hillary Clinton. Vsi so povsem enako preplašeni zaradi stopnje nepredvidljivosti, ki spremlja vselitev Donalda Trumpa v Belo hišo.
Najprej se je to pokazalo na azijskih borzah. Japonski Nikkei 225 je v sredo zdrsnil za 5,4 odstotka, hongkonški Hang Seng za 2,2, južnokorejski Kospi pa za 2,7 odstotka. Šanghajska borza je izgubila 0,2 odstotka vrednosti.
Z zornega kota političnih odnosov so kljub vsemu vsi funkcionarji vzhodnoazijskih držav izražali upanje, da se s Trumpom v sedlu v odnosih z Washingtonom ne bo nič spremenilo.
Tajvan upa, da bo novi predsednik tudi v prihodnje skrbel za varnost 24-milijonskega otoka, Kitajska pričakuje, da bo še naprej spoštoval »ključne interese« Pekinga, Japonska in Južna Koreja pa upata, da se bo odrekel predvolilnim grožnjam o umiku ameriških čet iz tamkajšnjih oporišč. »Odnosi s Kitajsko so zdaj podobni hladnemu miru,« mi je dejal Lin Chen-fu, namestnik generalnega direktorja oddelka za mednarodni informacijski servis zunanjega ministrstva Tajvana. »Upamo, da bo Amerika tudi vnaprej prisotna na našem območju.«
Povečuje pa se zaskrbljenost, ko gre za gospodarsko prihodnost tega območja. »Da, zelo smo zaskrbljeni zaradi Trumpove zmage,« pravi Connie Chang, generalna direktorica oddelka za splošno načrtovanje državnega sveta za razvoj Tajvana. »Mi smo gospodarstvo, ki je odvisno od trgovine. Če bi se Amerika zaprla v svoj protekcionizem, bi imelo to na nas zelo močan vpliv.«
Ker je Trump odločno napovedoval odstop od čezpacifiškega partnerstva (TPP), bodo države, ki so računale na ta sporazum, zdaj spodbudile pogajanja o trgovinskem in investicijskem partnerstvu z Evropsko unijo in drugimi velikimi trgi. V to smer se bo obrnila tudi Kitajska, ki ji je novi ameriški predsednik v predvolilni kampanji grozil z uvedbo 45-odstotnih carin na njeno blago.
Pa vendar vse azijske države ob ameriških volitvah niso bile ne isti strani. Diktatorji so se odkrito postavili ob republikanskega tajkuna. Potem ko je severnokorejski vodja Kim Džong Un napovedal, da bo njegovo zmago proslavil s še enim jedrskim poskusom, je tudi večni kamboški premier Hun Sen odkrito podprl »moža, ki bo spremenil svet … in ki si ne bo želel stopiti v vojno, ker hoče posel«. Pri Trumpu jim je všeč njegovo bogastvo z veliko marmorja, pozlačenimi kljukami in bleščečimi limuzinami ter občutek, da v Azijo ne bo izvažal demokracije. Precej zanimiveje bo opazovati, ali jo bo ohranil v lastni državi.













