Tiskane izdaje
Ko razmišljamo o azijskih mestih, se v mislih vzpenjamo navzgor. Vzdolž nebotičnikov, ki so na gosto razvrščeni drug poleg drugega, tako da bi lahko čim več ljudi namestili na čim manjši površini skope in izjemno drage zemlje. Res je, da pomeni gosta naseljenost večjo učinkovitost v vseh pogledih, vendar je hkrati tudi vir tveganja, ki ga na prvi pogled ne prepoznamo.
Urbanizacija ni nikoli v zgodovini napredovala tako hitro kot danes. In ker velja zlasti v Aziji za glavni trend 21. stoletja, je to celina najbolj nevarnih mest. Na seznamu, ki ga je za obdobje 2015−2025 pripravila ena največjih zavarovalnic na svetu Lloyd's, je med dvajsetimi najbolj nevarnimi velemesti kar deset azijskih. Na prvih štirih mestih so Tajpej, Tokio, Seul in Manila. Ko si ta seznam ogledamo do konca, pa se zdi, da se prav v najbolj privlačnih mestih sodobnega sveta skrivajo največje nevarnosti različnih katastrof, ki jih lahko izzovejo tako ljudje kot narava.
V resnici je ogroženih 4600 milijard dolarjev državnega dohodka, ki utegne izginiti, če bi izbruhnila katera od 18 različnih nevarnosti, kot so virtualni napad, borzni zlom, nepredvideno gibanje cen nafte, jedrska nesreča, potres, poplava, suša, pandemija, izbruh vulkana, sončni vihar, cunami ali terorizem.
Ko sem leto dni po japonskem cunamiju v Tokiu obiskala prijateljico Nahoko Hamamoto, mi je podrobno opisala, kako so v glavnem mestu doživeli silovit potres, ki ga je dejansko sprožil veliki val. »Mislili smo, da poslopje ne bo zdržalo. Vemo, da se bo v prihodnjih nekaj letih zgodil nov potres, morda še močnejši,« mi je dejala. »In kaj naj storimo? Naj se odselimo? Kam?«
Kot Lloyd's navaja v svojem poročilu, Tokiu resnično ves čas grozi potres. Njegova visoka gospodarska vrednost v kombinaciji z morebitnimi velikimi gospodarskimi izgubami, ki bi jih izzval naravni ali človeški dejavnik, je vir velikega tveganja. Drago stanovanje, ki so ga Hamamotovi kupili pred kakšnimi desetimi leti, in to v 23. nadstropju nebotičnika, se je, ko je Japonsko prizadel potres z močjo 8,9 stopnje po Richterjevi lestvici, tako treslo, da se je zdelo, da zanj ni rešitve. Ob morebitnem novem potresu, ki ga prebivalci Tokia pričakujejo, znanstveniki pa domnevajo, da se bo res zgodil, bi japonsko glavno mesto utrpelo gospodarsko škodo, ki bi znašala več kot 150 milijard dolarjev. Tako napovedujejo v zavarovalniški hiši Lloyd's. V omenjenem poročilu tudi navajajo, da bi lahko temu mestu za več kot 29 milijard dolarjev škode prizadejali tudi močni vetrovi. Ne glede na to, za katero od 18 kategorij nevarnosti gre, je Tokio po stopnji tveganja vedno med prvimi desetimi. Živeti v tem 13-milijonskem mestu je čudovito in hkrati zelo nevarno.
V vsakem od mest, ki jih je Lloyd's uvrstil med nevarna, je treba upoštevati različne nevarnosti. Šanghaju in Hongkongu, ki zasedata deveto oziroma deseto mesto, denimo, najbolj grozi pandemija, je pa po svoje presenetljivo, da je Hongkong hkrati tudi na drugem mestu, kar zadeva jedrsko nesrečo, čeprav nima niti ene jedrske elektrarne.
Nevarnost mu namreč grozi iz Zaliva Daya v kitajski provinci Guangdong, kjer deluje jedrska elektrarna, ki pokriva kar 70 odstotkov hongkonških potreb po električni energiji.
Kaj pomeni nevarnost hitre urbanizacije, smo lahko videli prejšnji mesec, ko je v kitajskem pristaniškem mestu Tianjinu eksplodiralo skladišče z nevarnimi kemikalijami. Zdaj je prepozno za vprašanja, zakaj so bili stanovanjski bloki tako blizu skladišča. Kitajska je ta teden objavila končno število žrtev – v nesreči je izgubilo življenje 173 ljudi – hkrati pa je zaradi katastrofe, ki je znova omajala zaupanje javnosti v partijsko vodstvo, ukazala pregled vseh jedrskih reaktorjev po vsej državi. Očitno se je zbala, da je korupcija morda načela varnostne temelje tudi v tem sektorju.
Nevarnosti večje od terorizma
Kitajska je, ne da bi upoštevala jedrsko tragedijo v Fukušimi, nadaljevala pospešeno gradnjo jedrskih elektrarn, katerih skupna zmogljivost se bo do leta 2020 s sedanjih 23 povečala na 58 gigavatov. Do zdaj ni bilo z nobenim od obstoječih reaktorjev kakšnih resnih težav in kitajska vlada je obljubila, da bodo vse jedrske elektrarne zgrajene po najvišjih obstoječih varnostnih standardih »tretje generacije«. So pa projekt v Zhejiangu, v katerega naj bi vgradili prvi reaktor vrste AP1000, ki so ga ustvarili v Westinghousu, že nekajkrat preložili, ker očitno ne izpolnjuje vseh varnostnih zahtev.
Čeprav je tudi terorizem ena od nevarnosti, ki so jih upoštevali v zavarovalnici Lloyd's, pa so za azijska mesta druge nevarnosti očitno še veliko večje. Manila bi, na primer, lahko izgubila polovico bruto domačega proizvoda, če bi jo prizadel tajfun, potres ali poplava. Še vedno se spominjamo prizorov iz leta 2013, ko je Filipine prizadel tajfun Haiyan, v katerem je umrlo več kot šest tisoč ljudi in je nastalo za skoraj 15 milijard dolarjev gmotne škode.
V zavarovalnici Lloyd's te raziskave seveda niso opravili iz človekoljubnih razlogov. Želeli so opozoriti, da lahko dobro zavarovanje ublaži posledice katastrof. Tako, denimo, povišanje zavarovalne premije za en odstotek zmanjša izgubo nezavarovanega premoženja za 13 odstotkov, hkrati pa za 22 odstotkov zmanjša breme davčnih zavezancev v procesu obnove po katastrofi.
Kitajska bo za gasilce, ki so umrli v Tianjinu, plačala najvišje nadomestilo v zgodovini. Družine vsakega od njih bodo dobile po 2,3 milijona juanov (360.000 dolarjev), kar priča o tem, kako zelo se kitajsko vodstvo boji nezadovoljstva javnosti v primerih, ko se v imenu razvoja žrtvuje varnost. V Aziji bo še dolgo nevarno živeti na množično naseljenem asfaltu, ob katerega robu se dvigajo nebotičniki, ki povečujejo povprečno število prebivalcev na kvadratnem metru. Lloyd's ponuja rešitev za tisto, kar sledi po katastrofi. Kdo bi lahko poskrbel za to, da ne bi izginila življenja in premoženje, pa je seveda bistveno težje vprašanje.
