Begunski centri so koncentracijska taborišča

Vsem je jasno, da je ta čas nevarno potovati v srce arabskega sveta, še posebej če si papež. Trenutek ni pravi, ozračje ni primerno, zadnji teroristični obračun s kopti je bil pred komaj nekaj dnevi. Papež Frančišek pa se je kljub temu odločil, da bo ta teden obiskal Egipt in se udeležil mirovnega srečanja med muslimani in kristjani. Ob katoličanih bodo zraven tudi pravoslavni, zastopal jih bo patriarh Bartolomej iz Istanbula.

Tokrat se Frančišek, ki načelno noče biti nikjer zaprt kot v škatlici sardin, ampak se rad vozi v odprtem avtomobilu ali celo hodi med ljudmi, za svojo varnost vendarle odreka neposrednim stikom z ljudmi. Že drugič je privolil, da ga bodo vozili v zaprtem, blindiranem avtomobilu, samo med mašo za majhno katoliško skupnost v Kairu se bo v soboto na stadionu premikal v svojem odprtem papeškem avtomobilu, imenovanem papamobil. Varnostni ukrepi bodo, pravijo, izjemni.

Frančišek je v prevoz v blindiranem avtomobilu prvič privolil, ko je bil lani na Švedskem, na srečanju s protestanti ob Lutrovi petstoletnici. Kakšna neposredna nevarnost mu je grozila v Lundu, ki velja za središče protestanstva, niso pojasnjevali, odprti papamobil pa tudi na Švedskem ni prišel v poštev.

V Vatikanu so zelo zaskrbljeni zaradi papeževega potovanja v Egipt. Po nedavnem terorističnem obračunu s kopti, kar neposredno povezujejo s papeževim obiskom, so za trenutek upali, da se bo Frančišek premislil in odpovedal sodelovanje na mirovniškem srečanju. To se vendarle ni zgodilo. Papež je pojasnil, da je zdaj njegova navzočnost v Kairu še bolj nujna.

V vatikanskem državnem tajništvu so objavili, da bo papež iz Rima odpotoval v petek zjutraj. Prvi dan bo namenil srečanjem z muslimani in drugimi udeleženci mirovniškega srečanja. V soboto bo imel zjutraj mašo za katoliško skupnost, popoldne pa še srečanja s katoliškimi duhovniki, redovniki, redovnicami in nekaj semeniščniki.

Dve desetletji dialoga med katoličani in suniti

Skoraj dve desetletji sta minili, odkar so katoliški in muslimanski teologi, poznavalci razmer na Jutrovem, začeli dialog. Na eni strani so bili vatikanski teološki in zunanjepolitični strokovnjaki, na drugi učenjaki s kairske univerze Al Azhar, ki velja za najbolj verodostojno in avtoritativno teološko akademsko institucijo med suniti. V zadnjih desetletjih so v Vatikanu spodbudili tudi sodelovanje med rimskimi katoličani in egiptovskimi kopti.

Nadaljevanje dialoga po skoraj dvajsetih letih se zdi po teološki in akademski plati logično, menijo poznavalci. Manj razumljivo pa je, zakaj se mora srečanja v Kairu, ki bo teološko, pa tudi politično, navsezadnje celo pastirsko, saj se bo papež srečal s peščico tamkajšnjih katoličanov, udeležiti tudi Frančišek. Katoličanov je v Egiptu samo pol odstotka vseh prebivalcev, približno 270.000. Suniti predstavljajo več kot 90 odstotkov vseh Egipčanov.

Doslej je bil v vsej zgodovini krščanstva v Egiptu en sam papež. Janez Pavel II. je to storil na svoje sveto jubilejno leto 2000. Obiskal je Kairo in goro Sinaj. Vsekakor pa je Wojtyla hodil po Jutrovem v manj nevarnih in napetih časih, bilo je pred arabsko pomladjo in predvsem pred grozljivo vojno v Siriji, ki ogroža tudi Evropo in ves svet.

Konferenca na sunitski univerzi Al Azhar, kamor so povabili dve stotniji učenjakov z Bližnjega vzhoda, iz zahodne in vzhodne Evrope, je namenjena miru, sodelovanju med religijami, iskanju soglasij med muslimani, katoličani in pravoslavnimi.

Predvideli so tudi skupno izjavo, ki naj oznani, da nobena vera na svetu nima pravice ubijati in dovoliti ubijanja. Obsodili bodo terorizem, ki da nima verstva in domovine, tudi med muslimani in nemuslimani ne razlikuje.

Zapreti vrata migrantom je samomor

Te dni se je Frančišek v Rimu udeležil srečanja o novih mučencih dvajsetega in enaindvajsetega stoletja, predvsem pa o človekovih pravicah v času migracij, ki ga je pripravila Skupnost svetega Egidija, zelo posebna cerkvena ustanova, ki deluje človekoljubno, hkrati pa tudi kot nekakšna vzporedna diplomatska služba Katoliške cerkve, zlasti v primerih, ko Sveti sedež uradno teže posega v dogajanje.

Papež, ki je tudi sam sin migrantov, je na otočku sredi Tibere, kjer stoji bazilika svetega Bartolomeja, govoril predvsem o migrantih in o tem, kako nečloveško se sedanja mednarodna politika obnaša do njih.

Množico vernikov, ki so se zbrali na trgu pred baziliko, je opomnil, da se velja resno zamisliti nad našo civilizacijo, ki ne dela otrok, hkrati pa zapira vrata migrantom. Temu se reče samomor, opozarja papež.

Sprejemne centre, v katerih zbirajo migrante, je papež Frančišek primerjal s koncentracijskimi taborišči. Človekoljubni in gostoljubni Italijani in Grki jim priskočijo na pomoč, mednarodni sporazumi pa preprečujejo gostoljubje in razporeditev prišlekov po zahodnih državah.

Odprtost južnjakov, predvsem tistih na Siciliji in Lampedusi, pa na Lesbosu, bi se morala razširiti na sever, lahko bi se je nalezli tudi severnjaki. Zahodni svet je do beguncev neizmerno krut, je opomnil papež pred odhodom v Kairo.