New York – Ameriška vlada uvaja vrsto novih ukrepov proti Rusiji kot odgovor na spletne napade, ki naj bi jih ukazala ruska vlada in s katerimi naj bi vplivali na potek ameriških volitev. Predsednik Barack Obama je včeraj obvestil javnost, da so izgnali 35 ruskih uradnikov in sprejeli sankcije proti vodstvu dveh vodilnih ruskih obveščevalnih agencij.
Po besedah predsednika Baracka Obame so sprejeli ukrepe »po vrsti zasebnih in javnih opozoril ruski vladi«, označil pa jih je kot »nujen in primeren odziv na škodovanje ameriškim interesom ter kršenje uveljavljenih mednarodnih pravil obnašanja«. Bela hiša je ponovila, da obseg razkritega delovanja kaže na »vpletenost najvišjih krogov ruske vlade«. Hkrati je Obama spomnil na »nesprejemljivo raven nadlegovanja« ameriških diplomatov v Moskvi, ti naj bi bili zadnje leto nenehno tarča ruske obveščevalne službe in policije.
Objava dokazov
S predsedniškim ukazom je sprejel sankcije proti obveščevalni službi ruske vojske GRU, ki deluje v tujini, ter varnostni agenciji FSB, naslednici razvpite sovjetske tajne policije KGB. Na seznamu so tudi štirje najvišji oficirji GRU in tri podjetja, ki naj bi priskrbela opremo za spletno dejavnost GRU. Dva ruska državljana naj bi uvrstilo na seznam ameriško ministrstvo za finance, ker naj bi s spletnimi vdori ukradla več kot 100 milijonov dolarjev in osebne podatke uporabnikov vsaj treh velikih ameriških podjetij, ki poslujejo prek spleta.
Kot odgovor na nadlegovanje ameriških in drugih zahodnih diplomatov v Moskvi so 35 uslužbencem ruske vlade na veleposlaništvu v Washingtonu in konzulatu v San Franciscu ukazali, da morajo z družinami v 72 urah zapustiti državo. Vsi naj bi ravnali na način, ki »ni skladen z njihovim diplomatskim statusom«. Zunanje ministrstvo bo danes opoldne zaprlo dostop do dveh stavb v zveznih državah Maryland in New York, ki sta v lasti ruske vlade, po ugibanju ameriških medijev naj bi to bila tehnična središča ruskih obveščevalcev.
Ministrstvo za domovinsko varnost in zvezna policija FBI sta pripravila skupno analizo, v kateri so tehnični podatki o zlonamernem delovanju ruskih civilnih in vojaških obveščevalnih služb. Ti naj bi predvsem pomagali spletni industriji pri obrambi omrežij ter lažjem zaznavanju in prepoznavanju »ruskega zlonamernega spletenega delovanja po svetu«. Poročilo med drugim vsebuje seznam računalnikov, v katere so vdrli ruski obveščevalci in jih zdaj uporabljajo za spletne napade. Ministrstvo in FBI sta pozvala vse lastnike teh računalnikov, naj poiščejo sledi vdorov in preprečijo nove.
Dimna zavesa
Še pred objavo ukrepov so ameriški mediji ugibali, da bo vodilo pri njihovem izbiranju predvsem izogibanje dejanjem, ki bi presegala ruski vdor in tako morebiti sprožila neomejen spletni spopad med državama. Vseh 17 ameriških varnostno-obveščevalnih agencij se strinja, da je ukaz za napad prišel iz Kremlja, po začetnem obotavljanju FBI so prav tako dosegle soglasje, da je bil namen vdorov pomagati republikancu Donaldu Trumpu zmagati v boju z demokratko Hillary Clinton. Za to so uporabili Juliana Assangea in njegovo žvižgaško spletno stran Wikileaks ter prek nje objavili podatke iz omrežja nacionalnega odbora demokratske stranke in e-pošte Johna Podeste, vodje kampanje Hillary Clinton.
V prihodnjih treh tednih naj bi objavili tudi podrobno obveščevalno poročilo o vdorih, ki ga je naročila Bela hiša, čeprav bo veliko dokazov, ki so jih zbrali z vdori v ruska vladna omrežja, ostalo zaupnih. Obe analizi sta skupaj s sankcijami slaba novica za Trumpa in njegov štab, doslej so namreč vztrajno zanikali povezavo z Rusijo. Ugotovitve ameriškega obveščevalnega vrha so primerjali z obtožbami izpred dobrega desetletja, da Irak kopiči orožje za množično uničevanje. Prihodnji tiskovni predstavnik Bele hiše Sean Spicer je včeraj za dimno zaveso in sejanje dvoma uporabil prve izjave vladnih predstavnikov o vzrokih za teroristični napad na ameriški konzulat v Bengaziju leta 2012.
Osamljeni Trump
Prihodnji predsednik ZDA se do konca redakcije še ni odzval, je pa v sredo poskusil zveneti spravljivo, ko je dejal, da »moramo nadaljevati svoje življenje«. Nato pa modro ugotovil, da so nam »računalniki zelo zapletli življenje, celotna računalniška doba je povzročila, da nihče ne ve natančno, kaj se dogaja«. Toda Trumpov krog je vse bolj osamljen. Tudi velika večina republikanskega vrha se strinja o nujnosti preiskave ruske vpletenosti v volilni proces.
Razlika je le v ostrini odziva. Predsednik spodnjega doma kongresa Paul Ryan in vodja republikanske večine Mitch McConnell sta doslej menila, da bo dovolj preiskava v okviru obstoječih kongresnih odborov, nekateri senatorji na čelu z vplivnima republikancema Johnom McCainom in Lindseyjem Grahamom so zatrdili, da bi bilo treba ustanoviti posebno preiskovalno telo. Ryan se je včeraj nemudoma odzval z izjavo, da »Rusija ne deli ameriških interesov, ves čas jih poskuša spodkopati in po svetu nevarno maje trdnost [skupnosti]«. Po njegovih besedah odziv Bele hiše celo zamuja, kar bo precej otežilo morebitne Trumpove namere, da kot predsednik odpravi ukrepe ZDA.













