Tiskane izdaje
New York – Včerajšnji praznik dela je v ZDA označil neuradni konec poletja, hkrati pa začetek najbolj dejavnega dela predsedniške volilne kampanje. Republikanec Donald Trump, ki v zadnjih dneh ni izrekel ničesar bombastičnega ali provokativnega, načenja prednost demokratke Hillary Clinton, toda še vedno velja, da ta sama odloča o svoji prihodnosti.
Prvi ponedeljek v septembru je že stoletje dan, ko Američani slavijo delo (1. maj je predsedniku Groverju Clevelandu preveč dišal po socializmu). V volilnem letu napoveduje dvomesečni sprint do volilnega torka v novembru, ko kandidati poskušajo ujeti pozornost volivcev. »Dan dela je nekakšno umerjanje kampanj, vidi se ciljna črta, pred njo ni več veliko dogodkov, ki še lahko spremenijo rezultat,« ugotavlja Beth Myers, ki je sodelovala v obeh predsedniških kampanjah (v letih 2008 in 2012) republikanca Mitta Romneyja. Toda letošnji volilni cikel se znova izmika tradiciji, saj se je ponedeljek po besedah Amy Walter iz nestrankarske mnenjske organizacije Cook Political Report bolj zdel kot povsem običajen dan v kampanjah. »Oba kandidata imata jasno javno podobo, oglasi že mesece polnijo zaslone, ti so polni njunih podpornikov,« pravi Waltersova.
Morda je prav preveč jasna javna podoba vzrok za ugotovitve njenega šefa Charlia Cooka, da so neodvisni volivci močno razdvojeni. Clintonovo vidijo kot ostroumno, razgledano, izkušeno in sposobno, toda hkrati jim ni všeč ali ji ne zaupajo. Mnogim je všeč to, da Trump ni politik in da brez zadržkov izraža svoje poglede, morda deloma celo podpirajo njegova stališča do priseljevanja ali do boja proti terorizmu. Toda moti jih njegov značaj, dvomijo o njegovi presoji, zrelosti ter razumevanju tem in politik.
Vse to se kaže v zgodovinsko najbolj negativnem mnenju o obeh kandidatih. Če bi bil referendum o nekdanji zunanji ministrici, bi ga izgubila, saj jo dobrih 54 odstotkov volivcev vidi v negativni luči (ceni jo dobrih 41 odstotkov). Na srečo ji nasproti stoji Trump, ki ga črti skoraj 60 odstotkov volivcev, ceni pa le slabih 24 odstotkov. Po Cookovih besedah gre za zgodbo o dveh ljudeh, ki bežita pred medvedom – ni treba biti hitrejši od medveda, ampak hitrejši od drugega.
Boj za kongres
V zadnjih dneh Trump nekoliko načenja prednost, ki jo ankete merijo Clintonovi (46 proti 42 odstotkom, po RCP), toda splošno mnenje je, da lahko morebiten jesenski poraz pripiše le sama sebi in da trdno drži vse karte v rokah. Splošno razpoloženje volivcev le kaže razmere v ZDA, pomembne so zmage v posameznih zveznih državah, tam pa ji nekatere ankete dajejo prednost celo v tradicionalni republikanski trdnjavi Georgii, blizu je tudi v Južni Karolini. Zato ekonomist z univerze Cornell Robert Frank trdi, da bi morali demokrati staviti na vse in poskušati osvojiti ne samo Belo hišo in senat, ampak tudi spodnji, poslanski dom kongresa. Nepriljubljenost Trumpa med manjšinami, ženskami in predmestnimi volivci je tolikšna, da so začeli republikanci volivce opozarjati, naj se ne ozirajo na Trumpa in naj Clintonovi ne dajo povsem prostih rok z demokratsko večino v kongresu.
Newyorški milijarder je svoj poprej nekoliko svojeglav urnik vendarle usmeril v nihajoče države, kjer nobena stranka nima jasne večine, in se podaja na vrsto zborovanj v Virginiji, Severni Karolini in Floridi. Pred tem je v soboto v Detroitu obiskal pretežno temnopolto cerkev in poskušal premostiti globok prepad do afroameriške skupnosti. Ta mu po anketah daje največ podpore, pri čemer je le okoli tri odstotke neopredeljenih, drugi podpirajo Clintonovo. Toda predvsem mladi temnopolti Američani niso navdušeni nad demokratko. »On je rasist, ona pa lažnivka,« je v nedavni raziskavi progresivnih skupin dejala volivka v Clevelandu, apatija med mladimi temnopoltimi pa jo lahko drago stane v državah, kot so Florida, Ohio ali Pensilvanija.
Na njeno srečo Trumpu ne uspeva pokrpati vezi, ki jih je s skrajnimi stališči potrgal v strupenem boju za republikansko nominacijo. Nedavni izlet v Mehiko naj bi popravil močno načet odnos z volivci latinskoameriškega rodu, toda ostra politika do priseljevanja, ki jo je razgrnil nekaj ur kasneje, je povzročila, da so ga začeli zapuščati celo njegovi dotedanji latino podporniki. Po besedah teksaškega pastorja Ramira Pene ga je govor verjetno stal zmage. Zanimiv trenutek v kampanji bo 26. september, ko bo na Univerzi Hofstra v New Yorku na vrsti prvo soočenje. Medtem ko v štabu Clintonove do najmanjših podrobnosti preučujejo taktiko tekmeca, Trump trdi, da ne potrebuje priprav.
