Tiskane izdaje
New York – V državi, ki ima za rešetkami četrtino vseh zapornikov sveta, je reforma kaznovalne politike postala redka tema, ki jo podpirajo na obeh političnih polih. Predsednik Barack Obama poziva kongres, naj ukrepa, hkrati je znižal kazni desetinam nenasilnih zapornikov, ki so bili obsojeni na nesorazmerno dolg zapor.
Ne le, da je Obama doslej znižal več kazni, kot so jih skupaj štirje predsedniki pred njim, pač pa je v ponedeljek v enem samem dnevu podvojil ta dosežek, ko je 46 ljudi izvedelo, da bodo lahko predčasno odšli na svobodo. Pri tem Bela hiša tega ni skrila v tiskovno sporočilo poznega petkovega popoldneva, pač pa so odločitev najavili v videoposnetku, objavljenem na družbenih medijih.
ZDA porabijo več kot 80 milijard dolarjev na leto za vzdrževanje največje svetovne populacije zapornikov, kar je nekaj manj od proračuna ministrstva za izobraževanje. Veliko jetnikov služi dolgoletne zaporne kazni za nenasilna kazniva dejanja, povezana s prepovedanimi drogami. Šestinštirideset ljudi, ki bodo novembra spet svobodni, po besedah Obame niso okoreli kriminalci, a je bila večina kaznovana z najmanj dvajsetimi leti zapora, štirinajst z dosmrtno ječo.
Milost le za belce
Predsednik je z javnim nastopom in odločnim zagovorom svoje izbire nekoliko prečistil moč, da s podpisom peresa v Ovalni pisarni predrugači življenje ljudi. Nekateri njegovi predhodniki so namreč s spornimi odločitvami vrgli nanjo temno senco. Gerald Ford je leta 1975 pomilostil padlega predsednika Richarda Nixona in povzročil vsesplošno zgražanje javnosti, George H. W. Bush udeležence v aferi Iran-Contra, Bill Clinton sorodnika in donatorja njegovi kampanji.
Hkrati predsedniške pomilostitve in znižanja kazni razkrivajo rasno neenakost ZDA. Po pisanju Dafne Linzer, ki je kot preiskovalna novinarka nevladne novinarske organizacije Pro Publica preučevala tovrstno delovanje Bele hiše, imajo beli obsojenci skoraj štirikrat večje možnosti za pomilostitev kot pripadniki vseh manjšin skupaj. George Bush mlajši je po koncu dveh mandatov zbral 189 pomilostitev, temnopoltih je bilo le osem pomiloščenih.
Dan po serijskem znižanju kazni je Obama v ognjevitem nagovoru Nacionalne zveze za napredek temnopoltih (NAACP) poudaril, da pravosodni sistem »ostaja še posebej neuravnotežen za barvo in bogastvo« ter pozval k sprejemu zakonodaje, ki bi odpravila visoke najnižje kazni za nenasilne kršitelje zakonodaje o prepovedanih drogah. Hkrati je opozoril na razmere v zaporih, na posilstva in zapiranje v samice, ki po njegovem »nima mesta v nobeni civilizirani državi«.
»Vse prevečkrat temnopolti in latino fantje in možje doživljajo drugačno obravnavo pred zakonom,« je opozoril na bolečo statistiko. »Ne mislim, da je pravosodni sistem edini vir rasne napetosti v državi ali ključna institucija, ki lahko razreši razliko v priložnostih. Toda je del izzivov, ki nas čakajo pri ustvarjanju boljših ZDA,« je Obama, ki je pred dnevoma kot prvi predsednik obiskal zvezno kaznilnico, spodbudil reforme.
Radikalen korak
Zapora El Reno v Oklahomi niso izbrali po naključju za predsednikov obisk, približno polovica od 1301 jetnika je v njem zaradi zlorab prepovedanih drog, podobno kot velja za celotno populacijo v zveznih zaporih. Število zapornikov v ZDA se je od leta 1980 povečalo za štirikrat, s pol milijona na sedanjih 2,2 milijona.
V sredo je tudi nekdanji predsednik Clinton priznal, da je s podpisom zakona, ki je močno zaostril kazni, naredil napako. »Večina zapornikov je obsojenih po zakonih posameznih zveznih držav, toda zvezna zakonodaja določa trende in z njo smo pretiravali.« Toda hkrati je upravičil ravnanje s takratnimi razmerami, »bili smo priča desetletja naraščajočega kriminala, tolpe so se spopadale na ulicah, zaradi česar so umirali nedolžni otroci«.
Med zagovorniki reforme je njegova soproga Hillary Clinton, ki želi nadaljevati družinsko tradicijo v Beli hiši, podobno velja za kandidata republikancev Randa Paula in Ricka Perryja. Takšne pobude so že nekaj časa žive v obeh domovih kongresa. »Predsednik zaostaja za dogajanjem, republikanci so že pred njim podprli vse zamisli za spremembe,« ugotavlja Van Jones, ki je nekaj časa Obami svetoval pri okoljski in zaposlovalni politiki.
Zach Hindin iz časnika The Atlantic celo meni, da bi moral predsednik znižati kazni vsem prestopnikom, obsojenim zaradi marihuane, ki je v delih ZDA že legalizirana. »Pogum in vodstvo – na koncu si pri tem. Seveda lahko počakamo, da legalizacija zajame vse države ali vrhovno sodišče drugače tolmači zakon, toda zakaj? Predsednik lahko prevzame odgovornost,« se P. S. Ruckman, eden vodilnih ameriških strokovnjakov za pomilostitve, strinja z radikalnim korakom.
