Tiskane izdaje
Pariz - Segrevanje ozračja bi lahko do konca stoletja vodilo do obdobij vlažne vročine v Perzijskem zalivu, ki bi bila nevzdržna za ljudi. Katastrofalni scenarij bi se zgodil, če se bo naraščanje obsega toplogrednih plinov nadaljevalo po trenutni poti, ugotavlja študija, objavljena v znanstveni publikaciji Nature Climate Change.
Če bi se izpusti toplogrednih plinov neovirano povečevali, bi vročinski valovi na vsakih 10 do 20 let do leta 2100 presegli zmožnosti mlade, zdrave osebe za ohranjanje normalne telesne temperature, je študijo povzela francoska tiskovna agencija AFP.
Celo vsakoletni poletni vročinski valovi bi postali nevarni, še posebej za starejše in otroke.
»Človeško telo vzdržuje jedrno temperaturo okoli 37 stopinj Celzija in temperaturo kože pri nekaj hladnejših 35 stopinjah Celzija,« je pojasnil eden od avtorjev študije Jeremy Pal, sicer profesor na univerzi Loyola Marymount v Los Angelesu. Ta razlika telesu omogoča odvajanje odvečne toplote, še posebej ko je zrak soparen.
Telo bi začelo odpovedovati
A če kombinacija visoke temperature in vlažnosti doseže določeno raven, telo ni več sposobno zagotoviti ohlajanja in se začne pregrevati. Ta prag bi na primer prestopili ob 50-odstotni vlažnosti in 46 stopinjah Celzija; pod takimi pogoji bi človeško telo zdržalo okoli šest ur, preden bi začelo odpovedovati.
Zaradi podnebnih sprememb bi tako lahko postale življenjsko nevarne številne aktivnosti na prostem, na primer tradicionalno muslimansko romanje hadž. Nevarne bi bile tudi številne industrijske aktivnosti, kot so transport, gradbeništvo in kmetijstvo.
Do danes še v nobenem od krajev na Zemlji niso zaznali prestopa smrtonosnega praga. Je pa bil 31. julija nevarno blizu temu kraj Bandar Mašar v Iranu, je opozoril znanstvenik na inštitutu za raziskovanje ozračja in podnebja züriškega zveznega inštituta za tehnologijo Christoph Schar.
Nevarnost vročinskih valov za zdravje ljudi se je že pokazala v številnih vročinskih valovih, kot so bili tisti v Chicagu leta 1995, v Evropi leta 2003 in v Rusiji leta 2010.
Če svet ne bi ukrepal, bi ob trenutnih trendih globalna temperatura do leta 2100 narasla za od štiri do pet odstotkov. Na podnebni konferenci v Parizu decembra pa bodo skušale države doseči globalni podnebni dogovor, ki bi segrevanje ozračja omejil na največ dve stopinji Celzija.
