Tiskane izdaje
Moskva − V Rusiji so pripravili prvo skupno zasedanje spodnjega (duma) in zgornjega doma parlamenta (svet federacij) po priključitvi Krima k Ruski federaciji. Na njem so dali blagoslov ukrepom za krepitev nacionalne varnosti, kar je posledica razkritja, da je za 224 žrtev strmoglavljenja letala nad Sinajem kriva podtaknjena bomba.
Poslanci dume in senatorji sveta federacij so sprejeli resolucijo, v kateri so pozvali k ostrejšim kaznim za teroriste, poostreni varnosti ter novi iniciativi za obračun z ekstremizmom. Slišati je bilo mogoče pozive k razširitvi pooblastil varnostno-obveščevalnih služb ter strožji kazni, ne samo za izvrševalce terorističnih napadov, pač pa tudi za tiste, ki terorizem podpirajo »moralno, finančno in informacijsko,« je na zasedanju poudarila predsednica sveta federacij Valentina Matvijenko.
Slišati je bilo mogoče celo pozive k obuditvi smrtne kazni, na katero so v Rusiji uvedli moratorij ter ustanovitvi posebnega sodišča po zgledu tistega v Nürnbergu, na katerem bi sodili islamskim skrajnežem.
Številni govorci so razpravo izkoristili, da so krivdo za vzpon Islamske države pripisali Zahodu, ki so ga kritizirali tudi, ker v borbi proti radikalnemu islamizmu noče sodelovati z Rusijo. »Zahod je povzročil kaos, prelivanje krvi in humanitarno katastrofo na Bližnjem vzhodu ter v Severni Afriki,« je bila jasna Matvijenko.
Na ukaz ruskega predsednika Vladimirja Putina so že pred tednom dni poostrili varnostne ukrepe na letališčih in drugem javnem transportu ter na vseh prireditvenih mestih. Na ponedeljkovem zasedanju je Putin predstavnike ruskih varnostnih služb pooblastil, naj teroriste najdejo in jih kaznujejo, ne glede na to, v kateri državi se nahajajo, kar je mnoge spodbudilo na misel, da v Sirijo pošilja elitne enote t.i. Specnaz, med katerimi so se v Čečeniji za najbolj neusmiljene izkazali pripadniki enot Alfa in Vimpel.
Obseden s preganjanjem teroristov
»O odpuščanju teroristom naj odloča Bog. Moja naloga je, da jih pošljem k njemu,« je Putin po tragediji nad Sinajem obudil retoriko iz II. čečenske vojne. Ko je na milijone ljudi s šampanjcem in ognjemeti vstopalo v 21. stoletje, je Putin kot vršilec dolžnosti predsednika na vojaškem helikopterju letel v uporno Čečenijo. Ustvarjena je bila podoba možatega in odločnega državnika, obsedenega s preganjanjem teroristov. »Če ste se pripravljeni obrezati, vas vabim v Moskvo, kjer imamo strokovnjake, ki bodo poseg opravili tako temeljito, da nikoli ne bo nič več zraslo iz vas,« je na vrhunskem zasedanju med Evropsko unijo in Rusijo leta 2002 francoskemu novinarju na vprašanje o čečenski krizi ponudil pomoč pri preobrazbi v popolnega islamskega ekstremista.
Večina Rusov podpira ruske akcije v Siriji in prav po njihovi zaslugi se je priljubljenost Putina povzpela na rekordnih 90 odstotkov. Precej manj so Rusi zadovoljni z njegovim odzivom na tragedijo v Egiptu, saj kar 73 odstotkov vprašanih meni, da bi moral še isti dan nagovoriti narod in sorodnikom žrtev izreči sožalje, je pokazala zadnja javnomnenjska anketa ustanove Levada.
