Tiskane izdaje
Tiskovni predstavnik ameriškega obrambnega ministrstva je v sredo potrdil, da Pentagon preučuje projekt izdelave »mini« atomske bombe, s katero bi lahko predrli podzemne bunkerje sovražnih vojsk ali diktatorjev. Tiskovni predstavnik Steve Campbell je dejal, da bodo študijo o bombi 1. julija predstavili v kongresu.
Novica, ki so jo v sredo posredovale tiskovne agencije, je nemudoma sprožila ugibanja o novi ameriški jedrski doktrini, ki jo je hkrati z obljubami o občutni okrepitvi ameriške jedrske moči takoj po zmagi napovedal Donald Trump. Osnutek dokumenta, ki naj bi bil objavljen prihodnji mesec, je ta teden prek Huffington Posta celo že ušel v javnost, čeprav v resnici, razen napovedi, da ZDA znova uzakonjajo pravico do prvega jedrskega udarca, ne prinaša veliko novega.
Tovrstno jedrsko orožje, predvsem miniaturne jedrske bombe, ki bi jih bilo veliko lažje uporabiti, saj posledice ne bi bile tako katastrofalne za ves svet, si je zaželel že Trumpov republikanski predhodnik George Bush mlajši, vendar je leta 2005 v kongresu naletel na zavrnitev. Tako kongresniki kot vojaški strokovnjaki so se ustrašili, da bi takšne mini bombe drastično znižale prag morebitnega jedrskega spopada.
Pod demokratskim predsednikom Barackom Obamo, ki je kmalu po izvolitvi aprila 2009 v Pragi navdušen predstavil svojo vizijo o popolni odpravi jedrskega orožja (za kar je vnaprej dobil celo Nobelovo nagrado za mir), o tovrstni jedrski oborožitvi v ZDA ni bilo več govora. To seveda ne pomeni, da v ZDA ni takšnega orožja. Zagotovo pa drži, da se je s predsednikom Donaldom Trumpom, ki znova prisega na ameriško jedrsko moč, nevarnost za uporabo tovrstnega orožja opazno povečala.
Argumenti, da Rusija in Kitajska na skrivaj zagotovo že razvijata takšno mini jedrsko orožje in da v kategorijo »mini bomb« navsezadnje spadajo tudi severnokorejske »bombice«, so na lepem postali prepričljivejši. To velja tudi za trditev, da ZDA namesto »velikega jedrskega udarca«, ki ga tako rekoč ni mogoče izvesti brez katastrofalnih posledic za ves svet, zaradi vseh novih nevarnosti nujno potrebujejo tudi manjše jedrske bombe za bolj »fleksibilen« odgovor.
Spet je kriva Rusija
Po trditvah poznavalcev je v novi ameriški doktrini, ki je nastajala od lanskega aprila, za največjo grožnjo znova razglašena Rusija. V Kremlju menda prevladuje prepričanje, da bi »omejeni jedrski napad« z orožjem manjše rušilne moči, na katerega ZDA z veliko močnejšimi jedrskimi bombami ne bi zmogle odgovoriti, Rusiji lahko prinesel strateško prednost.
To je precej grozljiva ideja, ki meji na »čisto fantazijo«, je Spiegel citiral jedrskega strokovnjaka Hansa Kristensena iz Federacije ameriških znanstvenikov. Američani naj bi namreč po njegovem poskušali prepričati sami sebe, da so jedrsko ogroženi, ker menda nimajo takega orožja, kot ga imajo Rusi, pri čemer nimajo dokaza, da Rusi tako orožje res imajo. Toda vsi najvišji ameriški generali po njegovih besedah podpirajo osnutek nove jedrske doktrine, s katero se strinja tudi obrambno ministrstvo, da predsednika Trumpa, ki mu je to zagotovo všeč, niti ne omenjamo. Bi pa bilo kljub temu dobro omeniti, da ZDA takšno mini jedrsko orožje, ki naj bi ga zdaj uradno opredelila in dovolila tudi nova doktrina, v resnici že imajo.
Kdaj je bomba mini?
Stvar definicije je, pravijo strokovnjaki, kaj spada v kategorijo mini atomske bombe. Meja med taktičnim oziroma miniaturnim jedrskim orožjem in strateškimi jedrskimi raketami, katerih moč merijo v megatonah TNT, namreč nikoli ni bila jasno določena, je povedal Kristensen, ki je skupaj z drugimi strokovnjaki opozoril, da ZDA že zdaj razpolagajo z zadostno količino manjšega taktičnega jedrskega orožja z močjo od ene kilotone TNT do približno 12 kiloton (za primerjavo, hirošimska bomba je imela moč 13 kiloton TNT).
Trditve, da nujno potrebujejo še več tovrstnega »bolj fleksibilnega« jedrskega orožja, so torej nesmiselne. Toliko bolj, ker v to kategorijo spadajo tudi tako imenovane »leteče« jedrske bombe B61, ki jih imajo ZDA (še vedno) v Evropi (Nemčija) in jih je mogoče namestiti na lovce bombnike, ki so za radarje nevidni, o njihovi posodobitvi (in tudi o umiku iz Nemčije) pa so že pred leti potekale burne razprave. Zdaj so očitno znova aktualne.
Nova doktrina, novi cilji
Nobenega dvoma ni, opozarjajo tako rekoč vsi strokovnjaki za jedrsko oboroževanje, da bi uvrstitev tovrstnih mini jedrskih bomb v novo ameriško doktrino drastično povečala nevarnost morebitnega jedrskega spopada. Eno je namreč na skrivaj imeti takšno orožje, nekaj povsem drugega pa je uzakoniti ga in dovoliti tudi njegovo prvo uporabo. Še posebej, če se predsednik piše Donald Trump.
Jasno je tudi, da bi uzakonitev tovrstne oborožitve nevarno »regionalizirala« možnost jedrske vojne (ker gre očitno za odgovor Rusiji, bi tudi Evropa spet lahko postala tarča) in hkrati močno povečala nevarnost naključnega jedrskega spopada. Da o kršitvah sporazuma o neširjenju jedrske oborožitve, ki so ga podpisale tudi ZDA, morebitnih novih testih takega orožja in slabih zgledih za ves preostali svet niti ne govorimo.
