Boj proti revščini se preveša v sklepno fazo 

Prvo desetletje tega stoletja je prineslo zgodovinski napredek v zmanjševanju števila revnih ljudi na svetu.

Objavljeno
10. julij 2015 17.24
PHILIPPINES-CHILDREN-POVERTY
Jure Kosec, zunanja politika
Jure Kosec, zunanja politika

Boj proti ekstremni revščini že nekaj časa nazaduje na lestvici prioritet nevladnih organizacij in borcev za pravice, ki nove izzive iščejo predvsem v opozarjanju na problem neenakosti. Čeprav obe fronti predstavljata pomembni vprašanji za prihodnje rodove, revščina potrebuje in si zasluži večjo pozornost.

Današnja generacija bi lahko po besedah generalnega sekretarja Združenih narodov Ban Ki Muna postala prva, ki bi ji uspelo izkoreniniti ekstremno revščino. Podlaga za njegov optimizem so konkretne številke, ki kažejo, da se je med prvim desetletjem tega stoletja število ljudi na svetu, ki so morali preživeti z manj kot dvema dolarjema na dan, zmanjšalo za polovico.

Sodeč po najnovejših podatkih iz več kot 110 držav, se svetovni boj proti revščini počasi preveša v sklepno fazo. Raziskava, ki jo je pred dnevi objavil ameriški inštitut Pew Research Center, je sicer potrdila že znani trend zmanjševanja revščine po svetu. Kot kažejo raziskave, ki spremljajo uresničevanje milenijskih razvojnih ciljev, se je število ljudi, ki so živeli z manj kot 1,25 dolarja na dan, v dveh desetletjih po letu 1990 s 47 odsotkov celotne populacije zmanjšalo na vsega eno petino.

Podatki, ki jih je predstavil inštitut, na drugi strani govorijo o novejšem obdobju, med letoma 2001 in 2011, in potrjujejo izjemen napredek v boju proti svetovni revščini, ki ga ni zamajala niti finančna in gospodarska kriza. Število ljudi, ki so živeli z manj kot dvema dolarjema na dan, se je med letoma 2001 in 2011 znižalo za 700 milijonov. Medtem ko je na prelomu tisočletja v absolutni revščini živelo 29 odstotkov svetovne populacije, se je deset let kasneje z njenimi posledicami spopadalo le še 15 odstotkov ljudi. 

Širitev srednjega razreda

Doseči tako veliko v tako kratkem času bi bilo še pred nekaj desetletij nepredstavljivo. Toda številke niso navdušile vseh, niti avtorjev raziskave, ki so v prvi vrsti hoteli opozoriti, da zmanjšanje števila revnih po svetu ni vodilo v vzpostavitev nekakšnega globalnega srednjega razreda.

Ta je po njihovih besedah ostal bolj obljuba kot realnost. Pew je za namen študije srednji dohodek določil pri 10−20 dolarjih na dan. Kot je pokazala raziskava, se je število ljudi, ki so ustrezali temu kriteriju, v enakem obdobju podvojilo s sedem na 13 odstotkov. Širitev srednjega razreda je že dolgo časa ena od ključnih razvojnih prioritet rastočih gospodarskih sil v Aziji in Južni Ameriki. Kitajska je v tem pogledu v prvem desetletju po prelomu tisočletja postavila izjemen precedens, ko so se dohodki več kot 200 milijonov njenih državljanov zvišali na raven srednjih. Večina kitajskega prebivalstva medtem še vedno živi z največ desetimi dolarji na dan, kolikor znaša zgornja meja nizkega dohodka.

Še slabša je bila situacija v Indiji, kjer je srednji razred leta 2011 predstavljal zgolj tri odstotke celotne populacije. Toda to ne pomeni, da se življenje številnih Indijcev v tem obdobju ni izboljšalo. Stopnja absolutne revščine v državi se je v desetletju s 35 odstotkov znižala na 20 odstotkov prebivalstva.

Konec zgodovine

Raziskava je bila objavljena le dva dni zatem, ko so Združeni narodi razglasili uspeh pri uresničevanju milenijskih razvojnih ciljev, ki so jih svetovni voditelji določili pred petnajstimi leti. Med njimi je bila tudi zaveza, da milijardi ljudi pomagajo iz ekstremne revščine. Prvo desetletje tega stoletja je prineslo zgodovinski napredek v boju proti revščini. Hkrati predstavlja dober razlog za optimizem, je v komentarju zapisalo uredništvo Bloomberga.

To seveda ne pomeni, da je zdaj čas za samozadovoljnost. Kljub doseženemu napredku revščina potrebuje in si zasluži več pozornosti mednarodne skupnosti in nevladnih organizacij, ki svoj fokus čedalje bolj usmerjajo na vprašanja, povezana z neenakostjo in porazdelitvijo svetovnega bogastva. Predvsem potrebuje več podobnih ukrepov, kakršnih je bila deležna doslej, je pred kratkim opozarjal britanski Spectator, rekoč, da ti očitno delujejo.

Konservativni tednik glavnega krivca za uspešni spopad z revščino vidi predvsem v kapitalizmu, ki je kljub svojim pomanjkljivostim izboljšal položaj mnogih in jim prinesel prepotreben dvig življenjskega standarda.