Tiskane izdaje
Bruselj – Odločanje ameriškega predsednika Donalda Trumpa o odstopu od pariškega podnebnega sporazuma je EU in Kitajsko spodbudilo k enotnemu stališču do prizadevanja za ustavitev globalnega segrevanja.
»Najprej planet,« je logiko Evrope opisal glasnik predsednika evropske komisije Jean-Clauda Junckerja. Kitajski premier Li Keqian se je že sinoči srečal z Junckerjem in predsednikom evropskega sveta Donaldom Tuskom na neuradni večerji. Danes bo vrh EU in Kitajske. Vse drugo bo v senci pariškega sporazuma. Sprejeta naj bi bila skupna izjava o zavezanosti ciljem iz Pariza in njihovemu uresničevanju.
To so viri v EU razglasili »novo razsežnost v primerjavi s položajem pred nekaj leti«, ko je Peking še zaviral podnebna prizadevanja. Evropa da ima številna znanja in izkušnje z energetsko tranzicijo in rabo čiste energije, »kar je za številna kitajska mesta in regije vprašanje preživetja«. Po drugi strani EU in vse bolj tudi Kitajska vidita bitko s podnebnimi spremembami in energetsko tranzicijo kot priložnost za ustvarjanje delovnih mest, naložb, gospodarsko rast.
Za Unijo je razogljičenje že tako eden od glavnih ciljev, ki spremlja vse politike, povezane z rabo energije. Na Kitajskem razvijajo sistem trgovanja z izpusti, tudi s pomočjo Unije. EU svojega spravlja iz reforme v reformo, saj je na trgu certifikatov za izpuste preveč in njihova cena je posledično prenizka. Države so se v Parizu zavezale k pomoči nerazvitim v bitki s podnebnimi spremembami in njenimi posledicami. Tudi Kitajska razvija svoj model takih podnebnih naložb, denimo v Afriko.
Sporočilo Trumpu: Podnebni sporazum ni »fake news«
Ko je bil pred božičem 2015 sprejet podnebni sporazum, je takratni francoski predsednik François Hollande govoril kar o »najlepši in najbolj pacifistični« od vseh revolucij, ki so se zgodile v Parizu.
Po dolgih razpravah je nastalo besedilo z jasno usmeritvijo: do konca stoletja ustaviti uporabo fosilnih goriv in zviševanje povprečne temperature v primerjavi s predindustrijsko dobo omejiti na največ dve stopinji Celziji. V Parizu so države napovedale prizadevanja za mejo 1,5 stopinje. Revolucionarno pri sporazumu je, da se je k uresničevanju njegovih ciljev zavezal skoraj ves svet. Pomanjkljivosti sistema so bile jasne v celotnem pogajalskem procesz. Ne obstaja namreč mehanizem, s katerim bi nevoljne države v prihodnjih letih in desetletjih prisilili, da uresničujejo dane obljube.
S prihodom Donalda Trumpa v Belo hišo je pred pariškim sporazumom še večja negotovost. Ni znano, koliko bi izstop ZDA, ki so zgodovinsko odgovorne za največ izpustov in so še vedno drugi največji onesnaževalec, prizadel podnebna prizadevanja. ZDA povzročijo okoli petnajst odstotkov izpustov CO2 in brez njih je še vedno mogoče narediti veliko. Pogoji za odstop od pariškega sporazuma so kar zahtevni. Pogodbenica namreč lahko izstopi šele tri leta po začetku njegove veljavnosti. Rok se bo iztekel 4. novembra 2019.
Posledice odstopa
Ker sporazum zahteva še potek enega leta za uresničitev odstopa, bi ZDA pri pariškem sporazumu morale ostati vsaj še leto dni - do prihodnjih predsedniških volitev, ki bodo 3. novembra 2020. Kakorkoli že, ne samo na evropski strani, tudi ameriška podjetja, kakršno je Tesla, opozarjajo na hude posledice takšne odločitve za gospodarstvo v ZDA. Predsednik ZDA Donald Trump že sam po sebi negativno vpliva na svetovno politiko o podnebju, saj zavrača logiko zmanjševanja izpustov. Z dekretom spodkopava, denimo, načrt čiste energije iz časov Baracka Obame.
ZDA so se pred pariškim sporazumom zavezale, da bodo do leta 2025 znižale izpuste za 26-28 odstotkov v primerjavi z letom 2005. Optimisti pričakujejo, da bo vsaj nekaj zveznih držav, denimo Kalifornija (šesto največje gospodarstvo na svetu), nadaljevale svoje ambiciozne programe. Številni ameriški akterji želijo ne glede na Trumpovo politiko vlagati v obnovljive vire. A sporazum z odstopom ZDA ne bi bil več globalen, izgubil eno svojih glavnih značilnosti. Ker je predvideno, da bi se njegovega konkretnejšega uresničevanja lotili šele prihodnje leto, utegne izstop zmanjšati ambicioznost ukrepov.
Tudi predsednik evropske komisije Jean-Clauda Juncker je poslal jasna sporočila. »Na gre le za prihodnost človeštva v Evropi, ampak prihodnost ljudi drugod. V 83 državah je nevarnost, da bodo izginile z zemeljske površine, če ne bo odločnega ukrepanja,« je sredi tedna povedal na predavanju združenja nemških delodajalcev v Berlinu. Na zasedanju G7 na Siciliji da so Trumpu poskušali pojasniti zadeve. »Kot je videti, poskus ni uspel. A zakon je zakon in tega morajo upoštevati vsi. Ni vse, kar je zakon in kar je v mednarodnih sporazumih, 'fake news',« je Juncker zbodel Trumpa.
Kočljive kitajske proizvodne zmogljivosti
EU in Kitajska zagovarjata odločno ukrepanje, ki da ga zahtevajo podnebne spremembe. Stališča na področju podnebne politike sta usklajevali od konference v Marakešu novembra lani. Več težav med stranema je na področju trgovin in investicij. Unija je že tako sprejela nove rešitve, ki naj bi omogočale učinkovito protidampinško ukrepanje ne glede na status Kitajske. Peking zahteva, da se ga v okviru WTO obravnava kot tržno gospodarstvo. Eno kočljivih vprašanj, ki bodo na dnevnem redu vrha, so prevelike kitajske proizvodne zmogljivosti, predvsem v jeklarstvu.
V Greenpeaceu od vrha EU-Kitajska pričakujejo premik k obnovljivim virom. Njihova uporaba v EU zaposluje že 1,1 milijona ljudi in na Kitajskem 3,5 milijona ljudi.
