Tiskane izdaje
Hongkonžani so spet naredili nekaj, česar ne bi smeli. Žvižgali so ob kitajski državni himni, ki je od konca kolonialne vladavine tudi njihova himna. S tem so razjezili Peking, ki je sprejel zakon o zaščiti himne, na podlagi katerega lahko žalivce himne pošljejo v zapor za 15 dni.
Zakon je začel veljati 1. oktobra, toda če bi ga hoteli uveljaviti tudi v Hongkongu, ki ima položaj posebne upravne regije, ga mora sprejeti tamkajšnji zakonodajni organ. Toda tudi če bi ga sprejeli, je vprašanje, kako izvajati zakon, ko je v torek zvečer žvižgalo, vzklikalo in celo dvigalo sredinec skoraj 40.000 navijačev, zbranih na stadionu v Hongkongu, kjer je domača reprezentanca premagala Malezijo z 2 : 0 na kvalifikacijski tekmi za azijsko prvenstvo leta 2019. Nekateri so pokazali hrbet igrišču, ko so zaslišali Pohod prostovoljcev, kakor se imenuje kitajska himna, ki je od leta 1997 tudi hongkonška. Nekateri so dvignili transparente: »Neodvisnost za Hongkong!«, »Borimo se za Hongkong!«
Navijač Čung Kin Va je prinesel zastavo, na kateri je pisalo: »Hongkong ni Kitajska!« Ko so ga opozorili, da bi zaradi takšnega vedenja gledalcev lahko kaznovali hongkonško reprezentanco celo z odvzemom točk ali vsaj s prepovedjo prodaje vstopnic za nadaljnje tekme, je za vse okrivil prav himno: »Če ne bi igrali kitajske državne himne, ne bi imeli razloga za proteste!«
Stadion kot politična arena
Zakaj se mladi Hongkonžani tako odločno upirajo vsemu, kar jih spominja na to, da so del Kitajske? Nogomet v Hongkongu nikoli ni bil zelo priljubljen, hongkonški reprezentanci, ki po načelu »ena država – dva sistema« igra ločeno od kitajske, se nikoli ni uspelo uvrstiti na svetovno prvenstvo.
Nekateri navijači so se med predvajanjem himne obrnili stran od igrišča. Foto: Reuters
Toda zdaj postaja hongkonški stadion predvsem politična arena, v kateri mladi, zlasti pripadniki generacije, rojene po letu 1997, kažejo, kako zelo je dozorela njihova nacionalna identiteta. Prvič so izžvižgali himno pred dvema letoma, kar je še vedno veljalo za vpliv prodemokratičnega gibanja, ki je zajelo Hongkong, potem ko je Peking preložil obljubljeno demokratizacijo tamkajšnjih volitev za lokalnega vodjo vlade in člane parlamenta.
Verzi na škatlici cigaret
Po tekmi med hongkonškim in kitajskim moštvom, ki so jo spremljali z oglušujočim hrupom, medtem ko so isto himno zaigrali dvakrat, je morala hongkonška nogometna zveza plačati 10.000 švicarskih frankov kazni. Hongkonžani so žvižgali tudi prejšnji teden na prijateljski tekmi proti Laosu, vodstvo HKFA pa je nemočno. Varnostniki lahko odvzamejo žaljive transparente na vhodu v stadion, toda kdo lahko prepreči žvižganje, obračanje stran od igrišča in dviganje sredinca?
Med razpravo o tem, kako umiriti jezo navijačev, so nekateri predlagali, da bi mladim Hongkonžanom pojasnili, da je to najbolj žalostna himna na svetu. Njeni verzi so nastali v šanghajskem zaporu leta 1935. Njihovega avtorja Tian Hana, dramatika, pesnika in aktivista gibanja nove kulture, so kaznovali zaradi levičarskih stališč. Pohod prostovoljcev je napisal na škatlico cigaret.
Glasbo je istega leta ustvaril Nie Er med bivanjem na Japonskem, verjetno na poti v Sovjetsko zvezo in na begu pred Kuomintangom. Nie se je še istega leta utopil (ali pa so ga morda ubili kuomintanški agenti), Tian Han je umrl podobno tragične smrti. Njegove verze so sicer peli ob vsaki slavnostni priložnosti, a so ga kljub temu obtožili prevratnega delovanja proti Mao Zedongu in ga zaprli že na začetku velike kulturne revolucije leta 1966. Dve leti pozneje je umrl v zaporu.
