Tiskane izdaje
Brasilia − Potem ko je brazilski senat že 12. maja brazilsko predsednico Dilmo Rousseff suspendiiral s položaja »prve državljanke« Brazilije za 180 dni zaradi obtožb o poneverjanju proračunskih postavk, je v sredo zvečer izglasoval še njeno dokončno odstavitev. Za odstavitev 68-letne predsednice je bilo potrebnih 54 glasov, na koncu pa jih je njeno razrešitev podprlo 61 senatorjev. Le 20 jih je nasprotovalo tej odločitvi.
Njen položaj je sicer že maja prevzel podpredsednik Michel Temer, zdaj pa je postal predsednik do novih predsedniških volitev, ki so predvidene v letu 2018. Kljub odstavitvi pa senatorji Rousseffovi niso prepovedali opravljanja javne službe. Grozilo ji je namreč kar osem let tovrstne kazni, a za to bi bila potrebna dvotretjinska večina, ki o tej točki ni bila dosežena, to prepoved je podprlo le 42 od 81 senatorjev.
Rousseffova je odstavitev označila za »državni udar«. »Odločili so se, da prekinejo mandat predsednici, ki ni storila kaznivega dejanja. Obsodili so nedolžno osebo in izvedli parlamentarni udar,« je dejala. Obtožbe je vseskozi zavračala in je tudi v nagovoru senatorje pozvala, naj »glasujejo za demokracijo« in je ne odstavijo. Predsednik senata Renan Calheiros je zavrnil obtožbe o puču in dejal, da postopek njene odstavitve morda ni bil popoln, vendar je imel »DNK demokracije, DNK ustavnosti«.
Senca na Temerju
Rousseffovi se je stolček začel majati manj kot leto dni po začetku drugega štiriletnega mandata, ker naj bi med predvolilno kampanjo leta 2014 prikrila dejanski proračunski primanjkljaj. Nanjo so leteli očitki, da je poneverjala proračunske izkaze z nezakonitim izposojanjem denarja iz državnih bank in to prikazovala kot proračunske prihodke. Trdila je, da to ni nič takega in da so to počele tudi druge vlade pred njeno.
Njen položaj je dejansko ogrozil val nezadovoljstva javnosti zaradi dolgotrajne recesije, korupcije in nezmožnosti sodelovanja med vlado in kongresom. Piko na i je postavila velika korupcijska preiskava, povezana z nepravilnostmi v državnem naftnem podjetjem Petrobras. Rousseffovi je že pred tem razpadla vladajoča koalicija, znašla se je tudi v odprtem sporu s tedaj še podpredsednikom Michelom Temerjem.
Z odstavitvijo Rousseffove in s prihodom Temerja ter njegove konservativne stranke PMDB se je končala tudi 13-letna vladavina levičarske Delavske stranke v največji latinskoameriški državi. Na položaju naj bi Temer, ki ga je Rousseffova še decembra lani označila za »dekorativnega podpredsednika«, ostal do predsedniških volitev leta 2018. Afera Petrobras sicer meče senco tudi na Temerja, saj naj bi več njegovih najtesnejših sodelavcev aktivno sodelovalo v tej največji korupcijski aferi sodobne Brazilije.
Glede na javnomnenjske raziskave na volitvah ne bi dobil niti pet odstotkov glasov, kar pomeni, da ne bi imel prav nobene možnosti priti na predsedniški stolček po običajni poti. Pravzaprav ima osemletno sodno prepoved kandidiranja na volitvah zaradi nezakonitega financiranja svoje volilne kampanje iz leta 2014. Večina Brazilcev bi glede na ankete podprla tudi njegovo odstavitev. A na drugi strani obljublja gospodarske reforme, pospešeno privatizacijo in krčenje javnih izdatkov, s čimer si je zagotovil podporo zlasti zasebnih vlagateljev.
Temer sicer velja za pripadnika konservativnih elit, v njegovi vladi pa so sami belopolti moški. Brazilci se bojijo, da bo v mandatu, ki se bo iztekel leta 2018, sprejel številne nepriljubljene ukrepe. Med drugim je že napovedal privatizacijo državnega premoženja, krčenje javne uprave in socialnih ugodnosti ter večjo fleksibilnost trga dela, zaradi česar Delavska stranka svari pred neoliberalizacijo Brazilije. V São Paulu so po odstavitvi Rousseffove in nastopu Temerja izbruhnili izgredi, v katerih so privrženci odstavljene predsednice uničevali policijske avtomobile in razbijali izložbe bank. Policija je na demonstracije odgovorila s solzivcem.
Je pa odstavitev Dilme Rousseff zaostrila diplomatske odnose Brazilije z več latinskoameriškimi državami, kjer je na oblasti levica in odstavitev brazilske predsednice obravnavajo kot politični udar. Venezuela je že dala vedeti, da bo zamrznila odnose z Brazilijo, sicer njeno partnerico v gospodarski zvezi Mercosur. Venezuelski predsednik Nicolas Maduro je odgovornost za odstavitev Rousseffove pripisal ZDA, češ da gre za del njihove »ofenzive na celini«. Ekvador in Bolivija sta odpoklicala svojega odpravnika poslov oziroma veleposlanika v Braziliji. »V teh težkih trenutkih smo z Dilmo, Lulo in brazilskim ljudstvom,« je tvitnil bolivijski predsednik Evo Morales, ki je tako omenil tudi nekdanjega brazilskega predsednika Luiza Inácia Lulo da Silvo, ki se sooča z očitki o korupciji. Kubanska vlada je odstavitev Rousseffove označila za »sodno-parlamentarni državni udar«.
