Brez Bannona več možnosti za mir

Igre velikih: Kitajska je v OZN naredila veliko uslugo ameriškemu predsedniku.

Objavljeno
14. april 2017 00.44
Zorana Baković
Zorana Baković
»Zdelo se mi je, da imajo [Kitajci] velikansko moč nad Severno Korejo …, a sem, ko sem deset minut poslušal [predsednika Xi Jinpinga], spoznal, da to ni tako preprosto,« je v sredo v intervjuju za časopis Wall Street Journal dejal ameriški predsednik Donald Trump. »Ni tako, kot bi si človek mislil.«

Treba je poudariti, da je Trump s to izjavo povzročil zgražanje med vsemi strokovnjaki in novinarji, ki so mu predlagali, naj naslednjič povpraša google, preden se spusti v odpravljanje enega najnevarnejših problemov današnjega sveta. Če bi odtipkal besede »Severna Koreja – Kitajska«, bi v hipu dobil na tisoče analiz zapletenih odnosov med Pekingom in Pjongjangom, in kdo ve, kako bi nato potekalo njegovo srečanje s Xijem v Mar-a-Lagu.

A Kitajci mu ne zamerijo te nerazgledanosti. Pravzaprav je ravno obratno. Če je bilo deset minut dovolj, da je njihov predsednik Trumpov »močni občutek« spremenil v nekaj bolj razumskega in zapletenega, lahko to razumejo celo kot svojevrstno pohvalo. Vendar je imel med omenjenim srečanjem svojih deset minut tudi ameriški predsednik. Ko je Xi spoznal, da so Trumpove zahteve po trgovinskih koncesijah resne, se je zgodila velika diplomatsko-gospodarska zamenjava. Trump je privolil, da bo Amerika v blagovni izmenjavi s Kitajsko še naprej zaznavala primanjkljaj. Očitno je spoznal, da mu ne z drastičnimi ukrepi ne s pravo trgovinsko vojno ne bo tako zlahka uspelo zmanjšati razlike med ameriškim uvozom in izvozom na kitajski trg, ki je lani znašala celih 347 milijard dolarjev.

Govedina in finance

Čeprav je za Wall Street Journal izjavil, da je bila pogoj za to strpnost Xijeva obljuba, da se bo postavil po robu severnokorejskim raketnim in jedrskim poskusom, je pravzaprav s kitajske strani dobil koncesije, zaradi katerih si bodo ZDA pridobile boljši položaj glede na preostale konkurente na kitajskem trgu. Kitajska bo, kot se je razvedelo, umaknila prepoved na uvoz ameriške govedine, ki velja od leta 2003, in preklicala omejitve glede deleža lastništva ameriških vlagateljev v finančnih in zavarovalniških družbah. Kar zadeva govedino, kitajski analitiki domnevajo, da tega ne bo težko izpeljati, saj so se o tej temi pogajali že v času prejšnjega predsednika Baracka Obame. Večji premik bo Kitajska naredila v odpiranju proti zunanjemu svetu, zlasti Ameriki, če bo tujcem v resnici dovolila večinsko lastništvo v do zdaj najbolj nadzorovanem sektorju financ, naložb in zavarovalništva.

Ameriški primanjkljaj v trgovanju s Kitajsko se je že v prvih dveh mesecih letošnjega leta zmanjšal za 5 odstotkov, kar je očitno bil del priprav na prvo srečanje med obema predsednikoma. Prav tako pot, ki je Xija iz Floride vodila domov prek Aljaske. Glavna tema pogovorov med kitajskim predsednikom in guvernerjem Billom Walkerjem je bil nakup fosilnih goriv, pri čemer bi se lahko dosedanji kitajski uvoz ameriške nafte povečal za 100 milijonov sodov letno, kar po sedanjih cenah znaša okoli 5 milijard dolarjev.

Trump je po srečanju s Xijem govoril o »odlični kemiji«, ki ju je medsebojno povezala, za Kitajsko stran pa je veliko bolj kot kemija pomembna odločitev ameriškega predsednika, da bo iz sveta za državno varnost odstranil Steva Bannona. »Bannonov odhod je dobra novica za kitajsko-ameriške odnose,« je zapisal Wang Yiwei z inštituta za mednarodne odnose na pekinški univerzi Renmin. »Bannon je zatrdil, da 'ni dvoma', da bo med ZDA in Kitajsko izbruhnila vojna, in verjetno bi se to celo zgodilo, če bi v primeru, da bi on ostal v svetu, sprejeli strogo varnostno politiko in diplomacijo do Kitajske.«

Tako je Trump skorajda v celoti izničil predvolilne grožnje. V sredo je izjavil, da Kitajske ne bo obtožil manipuliranja z valutnim tečajem, ni zdaj je že skorajda jasno, da ne bo trgovinske vojne med dvema največjima gospodarstvoma na svetu. Vsaj ne za zdaj. A to še zdaleč ne pomeni, da bo katerikoli od problemov, o katerih je Trump do zdaj govoril kot o preizkusih za kitajsko-ameriške odnose, kar sam po sebi izginil.

Priprave na dan sonca

Korejski polotok je še vedno potencialno žarišče, saj se »ameriška armada«, kot je Trump poimenoval letalonosilko USS Carl Vinson in bojno floto, ki jo spremlja, približuje južnokorejskemu vojaškemu pristanišču, kjer jo pričakujejo 18. aprila. V Pjongjangu so tudi sredi priprav na dan sonca, s katerim bodo jutri proslavili 105. rojstni dan ustanovitelja komunistične republike Kim Il Sunga. Tujim novinarjem, ki so se zbrali v prestolnici Severne Koreje, je bilo rečeno, naj bodo pripravljeni na »izredno pomemben dogodek«. Po dosedanjih izkušnjah bi to lahko bil govor sedanjega vodje Kim Džong Una, lahko pa tudi šesti jedrski poskus, za katerega je, kot so na podlagi satelitskih posnetkov zatrdili opazovalci, že vse pripravljeno. Jedrska naprava je že v predoru, ki so ga izkopali v vojaškem oporišču Pungje Ri, in lahko bi jo sprožili jutri zjutraj. Ali pa bodo morda počakali na primernejši trenutek?

Kitajska je za zdaj zadovoljna s Trumpovim preobratom, hkrati je tudi sama odgovorila na podoben način. Med glasovanjem v varnostnem svetu ZN o resoluciji, s katero so obsodili Sirijo zaradi uporabe kemičnega orožja, je bila azijska sila vzdržana. Prvič od leta 2011 ni podprla Rusije, s katero je do zdaj z vetom preprečila sprejetje šestih prejšnjih dokumentov proti predsedniku Bašarju al Asadu. Kitajski veleposlanik v ZN Liu Jieyi je svoj glas obrazložil »s potrebo po revidiranju nekaterih delov resolucije«. »To priča o Xijevi želji po vzpostavitvi dobrih odnosov s Trumpom,« je povedal Shi Yinhong, direktor centra za ameriške študije pri univerzi Renmin. »Seveda bo to poslabšalo odnose z Rusijo.«

Vprašljivi so tudi kitajski odnosi s Severno Korejo. Komunistični zaveznici sta leta 1961 sklenili sporazum o prijateljstvu in vzajemni pomoči ob morebitnem oboroženem napadu, vendar so kitajski vojaški strokovnjaki našli točko, ki daje vodstvu v Pekingu pravico obrniti hrbet Severni Koreji pri morebitnem oboroženem posredovanju ZDA. »Težko je reči, kako bi Kitajska v primeru vojne pomagala Severni Koreji, glede na to, da ta država razvija jedrsko orožje, s čimer je že prekršila sporazum,« je povedal Li Jie, upokojeni polkovnik vojne mornarice.

Prvi člen tega sporazuma namreč obvezuje državi, da »si morata po najboljših močeh prizadevati za ohranitev miru v Aziji in svetu, pa tudi za varnost vseh narodov«. Jedrski in raketni program je že ogrozil mir in stabilnost vseh narodov, zato sporazum ne velja več. Vsaj dokler traja kemija med Trumpom in Xijem.