Tiskane izdaje
Strasbourg – »Grozijo nam vsak dan. Po telefonu, elektronski pošti, na ulicah. Toda me vztrajamo, saj rešujemo (predvsem) življenja žensk in otrok. Doslej smo jih rešile že nekaj tisoč. K nam se lahko pred nasiljem sicer zateče vsakdo. Tudi moški,« je dejala Maniža Naderi, izvršna direktorica nevladne organizacije Women for Afghan Women (Ženske za afganistanske ženske), ki ima svoja urada v Kabulu in New Yorku.
Maniža Naderi, 39, je bila rojena v Kabulu, vendar je zaradi sovjetske okupacije Afganistana že kot otrok s starši zapustila to izmučeno deželo pod Hindukušem. Šolala se je v New Yorku, leta 2006 pa se je vrnila v domovino in začela delati kot prostovoljka v organizaciji, ki jo zdaj vodi. Članice združenja Women for Afghan Women, ustanovljeno je bilo leta 2001, so bile ta mesec med tremi kandidati za nagrado Václava Havla, ki jo aktivistom in bojevnikom za človekove pravice podeljuje Svet Evrope. Nagrado je potem dobila znana ruska pravozaščitnica Ljudmila Aleksejeva.
Maniža Naderi je prišla na slovesnost v Strasbourgu z dobrimi novicami. »Napredek v Afganistanu je v primerjavi z letom 2001 izjemen. Ceste so asfaltirane. Internet ni več le v mestih, ampak marsikje že tudi v vaseh. Tudi najbolj odročnih. Milijoni deklet znova hodijo v šolo, ženske so se prebile v parlament in vlado. Začenjajo se zavedati svojih pravic. Do leta 2001 je tod veljalo prepričanje, da moški lahko počnejo, kar hočejo, in da imajo vedno prav. Ker je takšna pač božja volja. Toda v tem poldrugem desetletju so se stvari dramatično spremenile.
Ženske so postale volivke. Polovica glasov na volitvah je njihovih. Brez njih ni več afganistanske politike,« je ponosno povedala Maniža Naderi. Dodala je, da je njena organizacija prisotna že v 13 afganistanskih provincah, kjer ima več zatočišč in domov za ženske, žrtve družinskega ali uličnega nasilja.
Zdaj je v njih več kot 1000 žensk in blizu 400 otrok. Svojčas se je k njim denimo zatekla tudi Bibi Ajša, ki ji je nasilni mož, ko je pobegnila od doma, odrezal nos in ušesa. O njej je takrat pisal ves svet. In pomagali so tudi Gul Mini, mladi Pakistanki, ki so jo sorodniki hoteli umoriti, ker je »onečastila« družino. Tako imenovanih »zločinov iz časti« je namreč v Afganistanu in soseščini še vedno zelo veliko.
Maniža Naderi je prav v Strasbourgu izvedela za silovito ofenzivo talibov in padec Kunduza. »Nikoli niso bili tako močni. Še nikoli niso prevzeli nadzora nad celotno pokrajino. Pred kakšnim tednom ni nihče računal na kaj takega. Za vojsko je bila ofenziva talibov veliko presenečenje, kar je po svoje slabo spričevalo za vlado v Kabulu, ki očitno premalo spremlja dogajanje. Talibi se seveda ne bodo ustavili le v Kunduzu. Boji so namreč tudi v sosednih provincah. Toda od kod jim orožje? Na dlani je, da ga dobivajo iz tujine. V glavnem iz Pakistana. Kar vedo vsi, ki se ukvarjajo z Afganistanom. Toda kljub temu nihče ne prekine teh orožarskih poti. Če bodo talibi zavzeli večino države, se bo Afganistan vrnil tja, kjer je bil pred letom 2001 in kjer sta zdaj Irak in Sirija. Tega velika večina Afganistancev seveda noče. Nočejo ne talibov in ne Islamske države,« je dodala.
Grožnje talibov
Njena organizacija je iz zatočišč v Kunduzu takoj evakuirala vse ženske in otroke. Poskrili so jih po domovih aktivistov ali pa jih prepeljali v sosednjo provinco Tahar, kjer prav tako potekajo boji. Talibi so v Kunduzu že vdrli v nekatera njihova zatočišča za žrtve nasilja in jih popolnoma razdejali. Zasegli so tudi nekaj avtomobilov, ki so bili v lasti organizacije Women for Afghan Women. Tej zdaj vztrajno grozijo. Nihče ne ve, kaj se bo dogajalo v Afganistanu v prihodnjih tednih in mesecih.
Maniža Naderi je resno zaskrbljena, ker mednarodne organizacije druga za drugo odhajajo iz Afganistana. Toda zdaj ni čas za odhod, pravi. Kajti skupaj z njimi bodo začeli odhajati tudi Afganistanci in proti Evropi bo krenil nov val beguncev. »Afganistanci praviloma ne zapuščajo svoje države. Preživeli so sovjetsko okupacijo in druge vojne. Tisti, ki so odšli, so se vedno vrnili na svoja ognjišča. Toda zdaj jih je strah. Siti so spopadov in vojn, ki se tod vlečejo že več kot tri desetletja. Nočejo več pokopavati svojih otrok. Zato bežijo proti Evropi. Nočejo, da talibi in Islamska država skupaj zagospodarijo nad Afganistanom,« je povedala z neprikrito tesnobo.
V Afganistanu po njenih besedah zdaj odrašča nova generacija mladih, ki se šola na univerzah in prav zato potrebuje pomoč vsega naprednega sveta. Vsaj še deset let. Potem bo ta nova generacija izobražencev že tako močna, da je ne talibi in ne Islamska država ne bodo zmogli več pokoriti. Ti namreč ponujajo zgolj religijo, mladi izobraženci pa seveda znanje, ki je praviloma vselej močnejše od vračanja k staremu, pravi Maniža Naderi.
