Tiskane izdaje
Bruselj − Na vrhu EU-Balkan, ki se je končal opolnoči, je voditeljem uspelo zakoličiti osnovno smer prihodnjega spopadanja z begunsko krizo na balkanski poti, na kateri so v zadnjih tednih vladale kaotične razmere.
Sklicatelj vrha, predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker, je opozoril, da v Evropi leta 2015 »ljudje spijo na poljih in hodijo čez ledeno mrzle reke«. Tega da ne bi smelo biti. Po njegovem mnenju je ključno, da bodo države na balkanski poti začele govoriti druga z drugo. To bi med drugim pripomoglo k temu, da bi zmanjšali trpljenje beguncev.
Sto tisoč mest za begunce na Balkanu
V izjavi z vrha, ki je nekakšna listina o namerah, so se države na balkanski poti zavezale, da bodo zagotovile več zavetij, v katerih bi begunci na poti lahko bivali v bolj človeških razmerah. Tako naj bi po Junckerjevih besedah preprečili grozečo humanitarno katastrofo. V Grčiji naj bi bilo skupno takšnih zmogljivosti za 50.000 beguncev, za enako število ljudi naj bi bilo poskrbljeno ob balkanski poti.
Tam bi bili begunci nameščeni v šotorih, dobili bi zdravstveno oskrbo, poskrbljeno bi bilo za hrano. »Upravljanje toka migracij lahko uspe samo, če zavremo nenadziran tok ljudi,« je povedal Juncker. Politika usmerjanja beguncev proti drugi državi da mora biti ustavljena, ljudi bi morali registrirati.
Glede na prve predloge je bila izjava voditeljev omehčana. Tako so na koncu zapisali, da bodo države begunce in migrante odvračale od gibanja k drugi državi v regiji. Prej je bila predvidena formulacija, da se bodo države vzdržale tega. Pričakovano je tudi, da vlade le seznanijo drugo državo z usmerjanjem beguncev proti njej. V prvem osnutku je bilo predvideno, da je pogoj za takšno pošiljanje sporazum z drugo državo.
Merklova: EU na veliki preizkušnji
Po oceni nemške kanclerke Angele Merkel je doseženo sestavni del velike preizkušnje, v kateri se je znašla EU. Sledili naj bi še naslednji koraki − delitev bremen med članicami s premeščanjem beguncev, dogovor s Turčijo in vračanje migrantov, ki ne izpolnjujejo pogojev za mednarodno zaščito. Da bi premeščanje lahko zaživelo, morajo v Grčiji po njenih besedah začeti delovati centri za begunce (hot spoti).
Merklova je opozorila, da so države ob balkanski poti v zadnjih dneh v okviru svojih zmožnosti prispevale k reševanju težav. »To je Slovenija izvrstno poskušala,« je ocenila nemška kanclerka.
Cerar opozoril na spoštovanje zavez, sicer bo Slovenija ukrepala
Slovenski premier Miro Cerar je bil po vrhu zmerni optimist. Prepričan je, da so bile sprejete stroge zaveze, ki bi lahko pripomogle k izboljšanju položaja. Da bi se cilji uresničili, bi morale biti spoštovane v praksi.
Če se ne bodo, bo Slovenija morala poskrbeti za svojo varnost in interese. »Opazovali bomo, ali bodo Hrvaška in druge države v regiji izpolnjevale dogovor,« je povedal. Cerar je v primeru nadaljevanja nevzdržnega stanja, v katerem se je znašla Slovenija, napovedal stopnjevanje ukrepov.
Sloveniji je bilo zagotovljeno, da bo v tednu dni dobile 400 policistov in pomoč v opremi z dvostranskimi sporazumi z drugimi članicami EU.
Hrvaški premier Zoran Milanović je o slovenskih kritikah hrvaškega ravnanja povedal, da Cerar na samem sestanku ni govoril o tej temi, marveč o Grčiji kot težavi. Glede Hrvaške je bilo še dogovorjeno, da bodo na njeni meji s Srbijo začeli delovati pripadniki evropske agencije za meje Frontex. Ti naj bi nadzirali mejne prehode in podpirali registracijo beguncev.
»Cilj je prepričati sirskega očeta z družino, da ne gre po težki balkanski poti«
»Razprava je bila konfrontativna, a koristna,« je vir pri EU opisal potek sinočnjega vrha o balkanski poti. Med glavnimi dosežki je redno komuniciranje med vladami držav ob poti. Tako naj bi se posebni pooblaščenci njihovih voditeljev enkrat na teden pogovarjali na telefonskih konferencah, prvič že v četrtek.
Sto tisoč mest v centrih za beguncev na poti med Grčijo in Avstrijo bo namenjenih zavetju za njih in boljši preskrbi, še zlasti pred zimo. Cilj Bruslja je upravljanje begunskega toka po balkanski poti, ga upočasniti in narediti bolj humanega. To po pojasnilih virov pomeni, da Hrvaška ne more kar pošiljati beguncev v Slovenijo in Slovenija nato naprej v Avstrijo. To bi morali ustaviti. Kljub temu pričakujejo, da se bo takšna praksa v manjšem ali večjem obsegu še nadaljevala.
Kot pojasnjujejo viri, begunec ne more kar pri v EU, reči, da želi v Nemčijo, in zavračati postopke (prošnjo za azil) v prvi državi vstopa. »Cilj je prepričati sirskega očeta z družino, da ne gre po težki balkanski poti, da ostane v Grčiji in kratek časa počaka na premestitev v drugo članico EU s plačanim letalom,« pojasnjujejo viri.
Uradno še vedno vztrajajo pri razlagi uradnih pravil, da bi, denimo, Slovenija lahko zavrnila vstop begunca ali migranta, ki noče zaprositi za azil. Tako bi moral ostati na Hrvaški, ki je že tako varna država.
Sicer so viri še pojasnili, da Slovenija ne potrebuje 400 policistov za nadzor meje s Hrvaško, marveč v notranjosti države za upočasnjevanje begunskega toka.
