Tiskane izdaje
Najpjidav – Predstavniki burmanske vlade in osmih manjših uporniških skupin so na razkošni slovesnosti v Najpjidavu podpisali sporazum o prekinitvi ognja. Slovesnost ob podpisu, ki naj bi po besedah predsednika Theina Seina bodočim generacijam zagotovil »dediščino miru«, so spremljali tudi predstavniki Kitajske, Indije, EU in ZN. A dveletna pogajanja vendarle niso prinesla želenega zaključka – od podpisa sporazuma, ki je le prvi od korakov do miru, je odstopilo sedem večjih skupin, ki so zahtevale, da ga podpišejo prav vse uporniške skupine.
»Čeprav nekatere organizacije za zdaj še niso pripravljene podpisati, se je vlada odločila, da sklene dogovor s skupinami, ki so se prve odločile za ta korak. Še naprej si bomo prizadevali, da tudi preostale vključimo v proces. Vrata so jim odprta,« je povedal burmanski predsednik Thein Sein in pri tem dodal: »Pot do miru v Burmi je zdaj odprta.«
Po navedbah STA v državi deluje približno 20 etničnih uporniških skupin, ki si vse od osvoboditve od Britanije leta 1948 prizadevajo za večjo avtonomijo in nadzor nad naravnimi viri na severu, severovzhodu in vzhodu države. K pogajanjem, ki bi morala še pred načrtovanimi novembrskim volitvami pripeljati do dogovora, je bilo povabljenih 15 skupin. Med sedmerico, ki dogovora še ni podpisala, je tudi vojska za neodvisnost Kačina, ki nadzoruje večji del severovzhodne zvezne države Kačin. A so pogajalci za BBC povedali, da bodo tudi te najverjetneje kmalu podpisale sporazum, saj da so že privolile v osnutek dogovora.
V zameno za podpis vlada sicer obljublja izbris s seznama »terorističnih skupin«.
Po poročanju ameriške tiskovne agencije AP je kar 40 odstotkov 52-milijonskega ljudstva, ki pripada različnim etničnim skupinam, žrtev vojaških zlorab in diskriminacije, ki sega vse od dostopa do zdravstva in izobrazbe pa do gradnje infrastrukture. Čeprav so se s podpisanim sporazumom bolj kot ne dogovorili le, da se bodo še naprej pogovarjali, bi lahko v prihodnje vodil v trajnejšo politično rešitev. »Ne moremo ga označiti za narodni sporazum o premirju, a gre za začetek procesa, ki bi na koncu lahko privedel do tega, da bi vse etnične skupine privolile v [dokončno] premirje,« je za AP pojasnil novinar Larry Jagan.
Kot smo že poročali, vlada s Thein Seinom na čelu, ki je oblast iz rok vojaške hunte prevzela leta 2011, v mirovnem dogovoru vidi nekakšen temelj za vse druge politične reforme v državi. A kritiki pravijo, da bodo pogajanja in slovesni podpis bolj ali manj koristili le predsedniku, ki si bo poskušal s tem zagotoviti še en predsedniški mandat.
