Cameronov poziv poslancem in skeptikom

Za zmago nad Islamsko državo bodo potrebni različni ukrepi, toda brez vojaškega posredovanja ne bo šlo, je med govorom v parlamentu poudaril britanski ministrski predsednik David Cameron. V njem je predstavil svojo strategijo za boj proti islamističnim skrajnežem in razloge, zakaj napake iz preteklosti Britanije ne bi smele odvrniti od ukrepanja v Siriji.

Premier se je v nastopu odzval na poročilo parlamentarnega odbora za zunanje zadeve, ki je v začetku meseca opozoril na nekatere probleme in nerešena vprašanja, povezana z morebitnim sodelovanjem Združenega kraljestva v koalicijskih zračnih napadih na položaje islamističnih skrajnežev v Siriji. Skeptični poslanci so med drugim želeli slišati od predstavnika vlade, kaj bi se dejansko spremenilo, če bi se Britanija pridružila zračni kampanji, in kakšne cilje bi pri tem zastopala.

Cameron je dejal, da je namen britanskega sodelovanja v napadih uničiti vojaške zmožnosti IS, tako da ta ne bo več predstavljala neposredne nevarnosti, ne za Združeno kraljestvo ne za Irak, Sirijo ali katero koli drugo državo. Cilj je zmanjšanje ozemlja, ki ga trenutno nadzorujejo skrajneži. Vztrajal je, da bi sodelovanje Britanije močno izboljšalo možnosti za zmago in začetek politične tranzicije v Siriji. Med razlogi za to je omenil predvsem napredno vojaško tehnologijo, s pomočjo katere bi lažje izsledili in uničili nasprotnika.

Brez zmanjšanja nevarnosti, ki jo predstavlja IS, iskanje diplomatske rešitve ne bo prineslo rezultatov. Najprej je treba ustvariti razmere, ki bodo omogočile konec državljanske vojne. Pri tem je Cameron  priznal, da napadi iz zraka sami po sebi ne bodo dovolj in da bodo za popolno uničenje IS potrebne tudi učinkovite kopenske enote. Premier je zavrnil kakršno koli možnost pošiljanja britanskih vojakov v Sirijo, češ da bi bilo to kontraproduktivno. Namesto tega predlaga sodelovanje z zmerno sirsko opozicijo.

Vprašanje časa

Britanija je na vrhu seznama potencialnih tarč teroristov, britanske obveščevalne službe so samo v preteklem letu preprečile sedem napadov, vsi od pa so bili povezani z Islamsko državo oziroma so bili rezultat njene propagande. Premier je med svojim nastopom, kasneje pa še med odgovorjanjem na posamična vprašanja, poudaril, da Združeno kraljestvo tvega bistveno več, če ne stori nič, kot če se odloči izpolniti pričakovanja svojih zaveznic.

»Če ne zdaj, kdaj?« se je vprašal pred poslanci. »Tista bomba v Parizu bi lahko odjeknila v Londonu. In to bi se tudi zgodilo, če bi bilo po njihovo. Ne morem stati pred vami in dejati, da smo varni pred temi grožnjami, ker nismo.«

Grožnja, ki jo IS predstavlja Združenemu kraljestvu, je velika in očitna, je poudaril. Država se mora zato ustrezno odzvati in s tem prepričiti morebiten terorističen napad na svojem ozemlju. IS po mnenju britanskega voditelja ni grožnja, ki bi se jo dalo rešiti s pogajanji, ampak le s premišljeno kombinacijo vojaških, diplomatskih in humanitarnih ukrepov. Cameron je priznal, da so nekateri pomisleki in vprašanja, ki se pojavljajo v javnosti, povsem legitimni in je nanje pripravljen odgovoriti. Med maratonsko razpravo se je odzval na 103 poslanska vprašanja, v katerih je poskušal pomiriti ključne skrbi, ki v večini primerov izvirajo iz slabih izkušenj preteklih let.

»Strašne napake so bile storjene po koncu iraške vojne"« je priznal in vztrajal, da Britanija ne namerava razstaviti državnih struktur in institucij v Siriji, tako kot se je to zgodilo v primeru Iraka in Afganistana. Poudaril je, da je bilo Libiji drugače, saj se uničevanje institucij odvijalo skozi desetletja. »Tega v Siriji ni.«

Vse manj nasprotnikov

Premier in vlada vztrajata, da mora vsakršno vojaško akcijo v Siriji podpreti tudi parlament. Cameron je leta 2013, še kot predsednik koalicijske vlade, izgubil glasovanje o sodelovanju svoje države v zračnih napadih v Siriji. V drugo ne namerava storiti iste napake. Od enotnosti poslancev bo odvisno, ali se bo Britanija pridružila bombardiranju položajev na ozemlju Sirije. V kolikor vladni predlog ne bo užival jasne podpore, premier vztraja, da ne bo sprožil glasovanja.

Cameron nastop v parlamentu utegne postati eden od najpomembnejših trenutkov njegovega drugega mandata, sploh če se bo večina poslancev odločila, da vlado podpre v njenih načrtih. Prvi odzivi kažejo, da je premier prepričal vsaj nekaj nasprotnikov sodelovanja v napadih. Med njimi tudi predsednika parlamentarnega odbora za zunanjo politiko Crispina Blunta, ki je še na začetku tega meseca v odmevnem poročilu pozival politike, naj bodo previdni glede Sirije.

Največji opozicijski stranki se o Cameronovem predlogu še nista izrekli. Utegne se zgoditi, da bodo pri laburistih in v SNP svojim poslancem dovolili svobodno glasovanje. To bi možnosti vlade za uspeh bistveno povečalo.