Četverica proti veliki Kitajski

Tiho oživljanje Quad(rilaterale), ki ji pekinški komentatorji pravijo kar azijski Nato.

Objavljeno
14. februar 2018 16.40
D. S.
D. S.
Vzhajajoča Kitajska, ki v »pacifiškem stoletju« tudi vojaško očitno ne misli ostati tako tiha in neopazna, kot je bila v prejšnjem »atlantskem«, na Zahodu zadnje čase vzbuja vse več vznemirjenja.

Nekatere zahteve Pekinga, tudi ozemeljske, ki v Vzhodnokitajskem in Južnokitajskem morju z vse močnejšo mornarico potihoma »osvaja« sporne »čeri« in tam gradi svoja oporišča, kažejo, da Kitajska načrtno gradi svoje paralelne strukture in da Peking očitno ne misli več v nedogled tolerirati tako imenovanega »pacifiškeg reda«, ki so ga v prejšnjem stoletju s svojo vojaško in pomorsko navzočnostjo na izjemno pomembnih plovnih poteh vzpostavili Američani.

Ker se v tem delu sveta, tudi zaradi severnokorejske jedrske krize, stara razmerja moči hitro spreminjajo, med tamkajšnjimi »naravnimi zavezniki«, kot sebi pravijo azijsko-pacifiške demokracije zahodnega tipa (Indija, Japonska, Avstralija) in Združenimi državami Amerike znova oživljajo nekatere stare ideje o vojaškem povezovanju za zaščito statusa quo.

»Kvadrilateralna« varnost

Le kaj bi lahko povezovalo v resnici tako različne države, kot so ZDA, Indija, Japonska in Avstralija, se je pred kratkim v FAZ vprašal Till Fähnders, ki se je kot eden redkih spotaknil ob obnavljanje povezave, nastale pred več kot desetimi leti na pobudo takratnega japonskega premiera Šinza Abeja. Razen demokratičnih vrednot, na katere se sklicujejo vse štiri, ne veliko. Če seveda ne bi bilo izrazite skupne zaskrbljenosti zaradi Kitajske, ki postaja vse močnejša in z Zahodom ne deli ravno teh vrednot.

Eno prvih srečanj predstavnikov »kvadrilateralnega varnostnega dialoga« (Quad – Quadrilateral Security Dialogue) je bilo že novembra lani ob robu vzhodnoazijskega vrha v Manili. Minilo je brez vsakršne pozornosti javnosti, predstavniki vseh štirih držav pa so se po poročanju redkih medijev s pogledi, uprtimi v novega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je bil takrat na svoji prvi azijski turneji, dogovorili predvsem o veliko tesnejšem vojaškem sodelovanju. Aktivni sta bili zlasti Japonska in Avstralija, ki vojaško sodelujeta že dalj časa in sta medtem že napovedali tudi skupne pomorske manevre, svoje pa so, veliko bolj jasno od diplomatov, povedali tudi poveljniki vseh štirih vojnih mornaric. Kot je med srečanjem admiralov v New Delhiju kasneje izjavil poveljnik ameriške pacifiške flote admiral Harry Harris, ki je znan po svojih ostrih stališčih do Kitajske, naj bi pomorski manevri v prihodnje postali veliko pogostejši.

Brez omenjanja Kitajske

Čeprav se v krogih »kvadrilaterale« vsi trudijo, da ne bi neposredno in preveč na glas omenjali Kitajske, dogajanje, zlasti v Pekingu, seveda ni ostalo neopaženo. Z novo vlogo »Quada« se v azijsko-pacifiškem prostoru zadnje čase menda ukvarja večina azijskih varnostnih strokovnjakov, v Pekingu pa »pakt« seveda razumejo predvsem kot poskus nedopustnega omejevanja Kitajske. Večina tamkajšnjih komentatorjev naj bi o Quadu menda že govorila kot o neke vrste »azijskem Natu«.

Da gre za nastajanje resnejše povezave, ki poskuša ne le povezati tamkajšnje demokracije, ampak v pacifiško dogajanje intenzivneje vključiti tudi milijardno tekmico Kitajske Indijo, menda dokazuje tudi sama terminologija. Namesto o »azijsko-pacifiški regiji« se zadnje čase v vseh štirih članicah Quada vse bolj uveljavlja izraz »indijsko-pacifiško« oziroma »indijsko-azijsko-pacifiško« območje, kar ne pomeni le povezave med obema velikima oceanoma, ampak tudi geostrateško spremembo in neposredno vključitev indijske podceline v skupne varnostne načrte.