Tiskane izdaje
New York – Zadnje letošnje soočenje demokratskih predsedniških kandidatov, ki ga je v soboto v Manchestru vodila televizija ABC, ni postreglo z ničemer novim, razen da je vodilna kandidatka Hillary Clinton sprejela opravičilo Bernarda Sandersa zaradi vdora v njeno bazo podatkov o demokratskih volivcih z besedami, da Američanov to sploh ne zanima, poroča Slovenska tiskovna agencija.
Vodstvo demokratske stranke je konec tedna kampanji senatorja iz Vermonta blokiralo dostop do baze podatkov o volivcih, ker je eden od uslužbencev Sandersove kampanje pogledal v seznam volivcev Clintonove. Sanders je potem tožil vodstvo stranke in dobil dostop nazaj.
Med soočenjem v državi New Hampshire pa se je Clintonovi opravičil za vdor in dejal, da to ni kampanja, ki jo hoče voditi, čeprav je zaradi spora nabral nekaj denarja s prošnjo podpornikom, naj mu pomagajo, ker je vodstvo stranke očitno na strani nekdanje državne sekretarke.
Clintonova je opravičilo modro sprejela ter dejala, da morajo iti naprej, ker Američanov ta spor res ne zanima. Spor je bil res vihar v kozarcu vode, kajti Clintonova zanesljivo vodi v vseh anketah, Sanders pa si z vpogledom v podatke o njenih podpornikih ne bi mogel veliko pomagati.
Pomagalo bi mu lahko le to, da se prikaže kot žrtev vodstva stranke, vendar je Clintonova opravičilo sprejela in spor je pozabljen. Zanjo podžiganje spora ne bi imelo nobenega smisla, ker bi volivce spomnilo na problem uporabe zasebnega strežnika elektronske pošte, ko je bila državna sekretarka.
Tudi demokrati o nacionalni varnosti
To bo proti njej kasneje uporabil republikanski izbranec, ki bo glede na trenutne ankete newyorški milijarder Donald Trump. Clintonova je zaradi tega med soočenjem s Sandersom in nekdanjim guvernerjem Marylanda Martinom O'Malleyjem pogosto kritizirala Trumpa, med drugim zaradi njegove zahteve, da se vsem muslimanom prepove vstop v ZDA.
Po terorističnih napadih v Parizu in San Bernardinu tudi demokratom ni preostalo drugega, kot da debatirajo predvsem o vprašanjih nacionalne varnosti. Clintonova je dejala, da je Trump najboljše orodje za novačenje islamskih skrajnežev, ker širi nestrpnost med ljudmi.
S tem sta se strinjala tudi Sanders in O'Malley, ki se je skušal prebiti v ospredje s skakanjem v besedo voditeljem in nasprotnikoma, vendar si je večinoma prislužil zgolj izraze neodobravanja občinstva. O'Malley je oba nasprotnika obtožil, da sta spreminjala stališča glede orožja v ZDA, vendar je to šlo v prazno, saj so vsi trije demokrati sedaj zagovorniki večjega nadzora nad orožjem.
Najprej Asad ali IS?
Sanders in Clintonova, ki ji osredotočenost na vprašanja nacionalne varnosti koristi, sta se ločila glede Sirije oziroma usode predsednika Bašarja al Asada. Clintonova je vztrajala, da je potrebno Asada odstraniti z oblasti, Sanders pa je menil, da je najpomembnejši boj proti džihadistom Islamske države (IS), z Asadom pa da bodo že opravili sčasoma.
Do podobne delitve je prišlo tudi med republikanci, pri čemer Trump, teksaški senator Ted Cruz in temnopolti zdravnik Ben Carson skupaj s senatorjem iz Kentuckyja Random Paulom zagovarjajo podobno stališče kot Sanders in s tem tudi stališče Rusije.
Na drugi strani pa so nekdanji guverner Floride Jeb Bush, senator iz iste države Marco Rubio in guverner New Jerseyja Chris Christie, ki so za zamenjavo režima. »Če ZDA ne vodijo, ni nobenega in nastane prazen prostor,« je dejala Clintonova, Sanders pa je menil, da je Asad drugorazredno vprašanje, ki ga bodo reševali, ko bodo opravili z IS.
Nazaj h gospodarstvu
Sanders je ponovno spomnil, da je bil leta 2003 proti vojni v Iraku, podpora vojni pa je Clintonovo leta 2008 stala zmage na volitvah proti Baracku Obami. Vendar pa je nekdanja državna sekretarka Obame Sandersu vrnila udarec z opozorilom, da je podpiral odstranitev Moamarja Gadafija v Libiji, in opozorila volivce, da zunanja politika ni enostavna oziroma črno-bela.
Demokrati računajo, da se bo panika glede terorizma sčasoma unesla in se bodo volivci vrnili k vprašanjem, ki jih najbolj zanimajo – gospodarstvo in njihova blaginja. Sanders je vztrajal pri svojih idejah o zastonj šolanju na univerzah in splošnem zdravstvenem zavarovanju po vzoru evropskih držav, Clintonova pa je opozarjala, da za to enostavno ni dovolj denarja.
Sanders jo je potem obtoževal, da je preveč povezana z Wall Strettom, česar se Clintonova niti ni preveč otepala, saj se zaveda, da se bo morala na volitvah proti republikanskemu izbrancu držati sredine in bo potrebovala podporo velikega kapitala. Pravega zmagovalca tretjega soočenja demokratskih kandidatov ni bilo, kar pomeni, da je zmagala Clintonova, ki ohranja vodstvo v anketah.
