Tiskane izdaje
Obama je v Philadelphii zbral okrog sebe mlade in manjšine, torej iste ljudi, ki jih je leta 2008 zbral zato, da porazi Clintonovo v boju za demokratsko predsedniško nominacijo. Tokrat jim je zabičal, naj zanemarijo hrup resničnostnega šova, ki ga zganja Donald Trump, in se zavedo, da je zadeva resna ter gredo 8. novembra volit Clintonovo, kot bi volili njega.
Obama je publiko zaprosil, naj bo prizanesljiva, ker bo malce udrihal, in dejal, da ni nobene resne primerjave med kandidatoma. Clintonova je bila po njegovem nepošteno izpostavljena dvojnim standardom, a gre naprej, se bori in skrbi za Američane, čeprav ti tega vedno ne znajo ceniti. Medijsko pokrivanje te najbolj nenavadne kampanje doslej je po Obamovih besedah površno, Trumpu pa nenehno preveč dovoli brez kakšnega resnega izziva.
Na eni strani imaš kandidatko, ki je objavila za desetletja svojih davčnih napovedi, na drugi strani pa kandidata, ki v desetletjih noče objaviti ničesar. Trump hvali Putina kot trdnega voditelja zato, ker napada manjše države, zapira nasprotnike, nadzira medije in poganja ekonomijo v recesijo. To je za Trumpa vzor. Zanj je Amerika prizorišče zločina in upa, da bo prestrašil dovolj ljudi za zmago na volitvah, je med drugim dejal Obama.
Vodja demokratov v senatu Harry Reid iz Nevade je medije opozoril, naj ne pretiravajo z zdravjem Clintonove in malo pogledajo tudi 70-letnega republikanskega kandidata, ki ni vitek in se nenehno hvali, kako ima rad hitro prehrano. Trump svojih zdravstvenih informacij noče objaviti, čeprav to zahteva od Clintonove. Vodja njegove kampanje Kellyanne Conway je na ameriški televiziji MSNBC podobno zahtevala več informacij o Clintonovi, na vprašanje, ali bo Trump storil enako, pa se je sklicevala na pravico do zasebnosti.
