Comey razkriva Trumpove pritiske

Majanje Bele hiše: odstavljeni šef FBI naj bi danes potrdil predsednikovo poseganje v preiskavo.

Objavljeno
08. junij 2017 00.31
Sebastijan Kopušar, New York
Sebastijan Kopušar, New York
New York – Ameriška javnost nestrpno pričakuje kongresno zaslišanje Jamesa Comeyja, nekdanjega direktorja FBI, ki ga je Donald Trump odpustil v začetku maja in sprožil plaz obtožb o poseganju v »rusko preiskavo«. Senatorji so že včeraj ostro privili vrh ameriške varnostno-­obveščevalne skupnosti.

Po pričakovanjih naj bi Comey na prvem javnem nastopu po 9. maju, ko je bil odstavljen z vrha zvezne policije, odgovarjal na vprašanja o tem, ali ga je predsednik ZDA nagovarjal, naj opusti preiskavo proti Michaelu Flynnu, nekdanjemu predsednikovemu svetovalcu za nacionalno varnost. Flynn je osrednja oseba v preiskavi morebitnih povezav med predsedniško kampanjo Donalda Trumpa in Rusijo. Tako imenovana ruska preiskava o posegih Moskve v ameriške volitve že mesece meče senco na Trumpovo predsedovanje, njegov domnevni pritisk na preiskovalce pa je samo še poslabšal razmere.

Nekdanji direktor FBI bo zagotovo deležen podrobnih vprašanj o svojem zapisu pogovora s Trumpom, v katerem je navedeno, da je predsednik poskušal vplivati nanj, naj ustavi preiskavo proti Flynnu. Pričanje bodo predvajale vse nacio­nalne televizije, vsi pa bodo pogledovali na telefone, ali se morda iz Bele hiše vali plaz sprotnih komentarjev na ­twitterju.

Neprijetne podrobnosti

»Želim mu srečo,« je bil Trumpov komentar pred Comeyjevim nastopom, po neuradnih navedbah pa naj bi osebje Bele hiše poskušalo zamotiti predsednika z natrpanim urnikom. Toda mnogi se bojijo, da ne bo zmogel samodiscipline in bo začel javno odgovarjati med pričanjem. Po poročanju časnika Washington Post v Beli hiši pripravljajo kampanjo, s katero bodo poskusili očrniti Comeyja in ga prikazati kot nekompetentnega nastopača.

Včeraj popoldne je prišel v javnost Comeyev pripravljeni uvodni nagovor na današnjem zaslišanju. V njem bo podrobno opisal srečanja s predsednikom, na čelu z januarsko večerjo, na kateri naj bi ga Trump vprašal, ali si želi ostati direktor FBI, nato pa mu dejal, da od njega pričakuje lojalnost. Opisani so sporni pogovor, v katerem naj bi mu dal vedeti, da pričakuje konec preiskave proti Flynnu, ter telefonski klici, v katerih naj bi Trump izrazil željo, naj šef FBI javno oznani, da predsednik ni del »ruske preiskave«.

Bela hiša se vsak dan sooča z valom negativnih poročil. Tako naj bi pravosodni minister Jeff Sessions ponudil odstop zaradi napetega odnosa s predsednikom, kar je slednji zavrnil, toda Bela hiša v torek ni hotela potrditi, ali Trump še zaupa svojemu ministru. Vzrok za njegovo jezo naj bi bila Sessionsova odločitev, da se bo zaradi stikov z rusko diplomacijo izločil iz ruske preiskave in jo prepustil namestniku Rodu Rosensteinu, ta pa je nato imenoval posebnega preiskovalca Roberta Muellerja ter ločil preiskavo od morebitnega vpliva Bele hiše. Po poročanju New York Timesa naj bi Comey prosil ministra Jeffa Sessionsa, naj ga varuje pred Trumpovimi poskusi vplivanja nanj in naj ju več ne pusti samih v Ovalni pisarni. To bo Comey danes potrdil na zaslišanju pred senatom.

Mencanje obveščevalcev

Po pisanju Washington Posta naj bi Trump svojega svetovalca za obveščevalno dejavnost Daniela Coatsa komaj teden dni po imenovanju prosil, naj posreduje pri Comeyju ter ga prepriča o ustavitvi preiskave proti Flynnu. Na takratnem pogovoru konec marca naj bi bil navzoč tudi vodja obveščevalne agencije Cia Mike Pompeo. Coats je bil včeraj skupaj z direktorjem nacionalne varnostne agencije (NSA) Mikom Rogersom tarča ostrega zaslišanja senatorjev, ki so hoteli izvedeti, ali je Trump prek njih poskušal preusmeriti preiskavo FBI. Oba nista hotela odgovoriti in sta trdila, da so njuni pogovori s predsednikom zaupni, zato jih ne moreta razkriti javnosti. Toda demokratski senatorji so vztrajno vrtali vanju in hoteli izvedeti, ali obstaja pravna omejitev, ki jima narekuje molk. Odvrnila sta, da tega ne vesta, a imata občutek, da bi bilo to neprimerno.

»Vajini občutki so nepomembni, vprašanje je, zakaj nočeta odgovoriti na vprašanje,« je Rogersu očital neodvisni senator Angus King, ki sodeluje z demokrati. Njegov kolega Martin Heinrich pa je Coatsu dejal, da njegovo izmikanje pove zelo veliko. Rogers je sicer izjavil, da mu nihče nikoli ni naročil, naj naredi »karkoli nezakonitega, nemoralnega ali neprimernega«, ­Coats pa je dejal, da nikoli ni občutil pritiskov, naj posreduje pri oblikovanju obveščevalnih podatkov po željah kogarkoli. Oba sta zatrdila, da se lahko težavnih vprašanj lotijo na zaslišanju, zaprtem za ­javnost.