Črne maše ameriškega apostola jeze

New York – Ameriški predsednik je sprožil nov spopad. Za zdaj še ne s Severno Korejo, toda od petka se športniki, trenerji in lastniki moštev po ZDA upirajo izjavam Donalda Trumpa, ki je protest proti rasni neenakosti spremenil v protest za svobodo govora.

Colin Kaepernick, nekdanji podajalec moštva 49ers v ameriškem nogometu iz San Francisca, je minulo sezono med igranjem himne pred tekmami pokleknil na eno koleno ter tako izražal protest proti policijskemu nasilju in družbeni neenakosti, s katerima se soočajo temnopolti Američani. Pridružilo se mu je le malo kolegov iz lige NFL, Kaepernick pa je letos ob manjšem negodovanju liberalne Amerike ostal brez službe. Potem je Trump na petkovem predvolilnem zborovanju v Alabami, kjer na volitvah znotraj republikanske stranke podpira konservativnega senatorja pred še bolj konservativnim in skrajno populističnim izzivalcem, zdrsnil v še en svoj improviziran nastop, kar se redko konča dobro.

»Ali vam ne bi bilo ljubo, če bi eden od lastnikov v NFL tistim, ki ne spoštujejo zastave, dejal 'takoj naženite ku..ga sina z igrišča, odpuščen je!',« je vpil množici svojih volivcev. V nedeljo je več kot 130 igralcev po ZDA pokleknilo med himno. Mnogi beli soigralci so klečečim v znak podpore dali roke na ramena. Iz garderob, kjer se politika skoraj nikoli ne omenja, so prihajala pomenljiva sporočila. »Čudi me, da ob vsem, kar se dogaja po svetu in ZDA, tebe skrbi to, človek? Ti si vendar voditelj svobodnega sveta,« je predsednika nagovoril Micheal Thomas, vidno prizadeti igralec moštva Delfini iz Miamija. »Seveda sem osebno prizadet, imam hčerko, ki bo morala živeti v takšnem svetu«. Svojim zaposlenim so ob stran stopili lastniki moštev, tudi takšni, ki so sicer podpirali Trumpovo kampanjo. Celo Robert Kraft, lastnik lanskih šampionov Patrioti iz Nove Anglije, s katerim sta si menda zelo blizu, je sporočil, da je »globoko razočaran nad tonom predsednikovih komentarjev«.

Barve upora

Po besedah Toma Goldmana, športnega komentatorja javnega radia NPR je Trump »detoniral ugašajočo polemiko«. Ta se je razlezla izven meja ameriškega nogometa, ko je zvezdnik košarkarskih prvakov Golden State Stephen Curry dejal, da se ne namerava udeležiti tradicionalnega sprejema za zmagovita moštva v Beli hiši. Trump, ki prek družbenega omrežja twitter še priliva ogenj na športni spopad, je nemudoma preklical vabilo košarkarjem, trener Steve Kerr se je odzval z dolgim pismom, v katerem je Trumpu sporočil, da jih tako ali tako ne bi bilo ter ga okrcal, da zastopa vse Američane, ne le svojih volivcev. Z njim se je v ponedeljek strinjal trener košarkarjev Miamija Erik Spoelstra in dodal, da imajo igralci ameriškega nogometa vso pravico protestirati. Celo naš Goran Dragić, ki pravi, da »se ne ukvarjam s politiko, ampak igram košarko«, je v Miamiju dejal, da bi razmislil o vabilu v Belo hišo, če bi bil v takšnem položaju.

Trumpovo usajanje je več kot samo nov jezen izbruh predsednika, ampak prej načrtno poglabljanje nesoglasja med naprednjaško in nazadnjaško Ameriko, pri čemer je šport in patriotizem uporabil kot priročni orodji. Newyorški milijarder ima apatičen odnos do športa, a izostren posluh za strasti, ki jih sproža. Iz Bele hiše je hitro izobčil košarko, v kateri prevladujejo temnopolti Američani, ter v nedeljo pel hvalo dirkanju v ovalih, vedno zabavi revne bele Amerike, kjer »spoštujejo državo in zastavo«. Ustvaril je razmere, v katerih je za temnopolte športnike postalo skoraj nemožato, če ne pokleknejo med državno himno. Na ta način najbolj uspešne in najbolj vidne temnopolte Američane izziva, naj s svojim uporom v očeh Trumpove podeželske Amerike izzvenijo kot nedomoljubni.

Svetilnik razdiralnosti

Kadarkoli je novi predsednik v težavah, odpre nov tur konservativne Amerike. In težave se kopičijo – zdravstveni minister na račun države najema draga zasebna letala, šef okoljske agencije ima razkošno varovanje, Trumpov kabinet državne posle množično opravlja prek zasebne epošte, tudi zadnji poskus ukiniti zdravstveno reformo predsednika Baracka Obama je v senatu razpadel, ruska preiskava postaja vse bolj vroča in vse bližja. Šele v ponedeljek, po dnevih očitkov, da se loteva tviteraških spopadov s športniki, niti enkrat pa ni omenil hudih težav ameriškega Portorika, ki sta ga prizadela dva orkana, je našel čas za omembo otoka brez električne energije in pitne vode. »Nikoli v sodobnih časih ni stanovalec Ovalne pisarne ni tako temeljito zavrnil prepričanja, da je predsednikova dolžnost povezati državo. Trump je postal ameriški apostol jeze, svetilnik razdiralnosti,« je zapisal Peter Baker iz New York Timesa.

Njegovi prijatelji trdijo, da nima namena deliti države, ampak da gre le za karakterno lastnost nenehnih protinapadov. Toda ob radodarnem deljenju zmerljivk so mu morali za šibko obsodbo rasistov v Charlottesville dobesedno zvijati roke. Jedro njegovih (belih) podpornikov ostaja navdušeno, še posebej, če se jim zdi, da so zavrnjeni ali prezrti s strani mogočnih, pa naj bodo to politiki v Washingtonu ali preplačani športni zvezdniki. Ko so moštva ameriškega nogometa pošiljala sporočila o povezanosti in družbenih spremmebah, so nekateri (beli) navijači izžvižgali protestnike.