Črno goro povabili v zvezo Nato

Iz Kremlja so sporočili, da bo nadaljnja širitev zveze Nato na vzhod privedla do povračilnih ukrepov Rusije.

Objavljeno
02. december 2015 09.47
NATO-MONTENEGRO/
Ma. Ja., P. Ž., Bruselj, B. Č.
Ma. Ja., P. Ž., Bruselj, B. Č.

Bruselj, Podgorica − Šestnajst let po tem, ko so Natova letala bombardirala Zvezno republiko Jugoslavijo in s tem tudi Črno goro, bo slednja, kot kaže, postala 29. članica severnoatlantskega zavezništva. Zunanji ministri Nata so namreč sklenili, da Črno goro povabijo v zvezo.

»To je začetek čudovitega zavezništva,« je po navedbah tiskovne agencije Reuters ob aplavzu zunanjih ministrov ocenil generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg in Črni gori čestital ob »zgodovinski odločitvi«. »To je zelo dober dan za Črno goro, Zahodni Balkan in celotno zavezništvo,« je poudaril. Odločitev o povabilu Črni gori daje po njegovih besedah jasno vedeti, da »pušča Nato svoja vrata odprta in da krepi vizijo Evrope celote in miru«.

Po besedah ministra za zunanje zadeve Karla Erjavca pa je vabilo Črno gori tudi sporočilo Bosni in Hercegovini ter Makedoniji, da bosta po opravljenih reformah lahko vstopili v zavezništvo. Prispevek Črne gore Natu pa da ne bo zanemarljiv, saj že sodeluje v več mednarodnih operacijah. »Ne pričakujem nobenega konkretnega odziva Rusije, morda na diplomatski ravni,« je povedal Erjavec. Vodja ruske diplomacije Sergej Lavrov je v pogovorih z njim vedno dejal, »da bodo spoštovali odločitve držav na Zahodnem Balkanu«.

Pred Črno goro je še veliko dela

Odločitev je bila pričakovana − diplomatski viri so namreč že pred uradnim povabilom potrdili, da lahko v Podgorici pričakujejo pozitivne novice. Neidentificirani vir je za tiskovno agencijo AFP ocenil, da bi lahko po povabilu trajalo največ leto in pol, da bi Črna gora tudi uradno postala članica zavezništva.

A kot je opozoril Stoltenberg, je pred Črno goro še veliko dela. Generalni sekretar zavezništva je pri tem izpostavil področje obrambnega prilagajanja in druge reforme − zlasti glede pravne države − ter zagotavljanje podpore javnosti članstvu v Natu. Črnogorska javnost je namreč glede tega vprašanja še naprej močno razdeljena.

Po drugi strani pa so zadovoljni v črnogorski vladi. Premier Milo Đukanović je povabilo označil za zgodovinski dan, najpomembnejši po razglasitvi neodvisnosti. Ocenil je, da se Črna gora s tem pridružuje ekskluzivnemu krogu držav, ki predstavljajo sinonim za najvišje vrednote moderne civilizacije, poroča AP.

»Danes odpiramo novo poglavje. To je velik dan za mojo državo in za zavezništvo,« pa je v prvem odzivu dejal črnogorski zunanji minister Igor Lukšić. Dodal je, da je povabilo Črni gori dobra novica za zahodni Balkan, za njegovo enotnost in varnost, poroča AFP.

Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg (desno) in črnogorski zunanji minister Igor Lukšić. Foto: Eric Vidal/Reuters

Črnogorski zunanji minister je še zatrdil, da bo njegova država še naprej enako vestno izpolnjevala svoje naloge kot doslej. Kot je dejal Stoltenberg, bodo to v zavezništvu pozorno spremljali tako med pristopnimi pogajanji kot med procesom ratifikacije.

Natovi diplomati ocenjujejo, da bo članstvo Črne gore najverjetneje dokončno potrjeno na julijskem vrhu zavezništva v Varšavi.

Nova ohladitev odnosov z Rusijo?

Natovo povabilo Črni gori bo po pričakovanjih povzročilo dodatne napetosti v odnosu med severnoatlantskim zavezništvom in Rusijo, ki se je skrhal zaradi konflikta v Ukrajini in nedavne sestrelitve ruskega vojaškega letala nad Sirijo. Rusija je namreč že večkrat posvarila, da bo Natovo vabilo Črni gori razumela kot provokacijo in grožnjo stabilnosti Zahodnega Balkana.

Vodja odbora za obrambo in varnost v ruskem svetu federacij Viktor Ozerov je po poročanju agencije RIA v prvem odzivu na novico dejal, da bo Rusija naredila konec skupnim projektom s Črno goro, če se ta pridruži zvezi Nato. Odzval se je tudi že tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov, ki je po navedbah Reutersa dejal, da bo nadaljnja širitev zveze Nato na vzhod privedla do povračilnih ukrepov Rusije.

Po besedah podpredsednika spodnjega parlamentarnega doma Nikolaja Levičeva bo Črna gora ostala brez investicij iz Rusije, ki je največji vlagatelj v tej balkanski državi. Okoli tretjine vseh tujih investicij v tej balkanski državi je bilo doslej iz Rusije, na drugem mestu med tujimi vlagatelji je bila z okoli 15 odstotki sosednja Srbija, tretja pa Ukrajina (nekaj manj kot sedem odstotkov vseh tujih vlaganj). Levičev pravi, da bo črnogorsko članstvo v Natu tudi povečalo napetosti v regiji, kjer je kar nekaj »zamrznjenih konfliktov«. »Črna gora je še en košček nekdanje Jugoslavije, ki bo vstopil v partnerstvo. Težko je bilo pričakovati kaj drugega od absolutno nesamostojne države, ki nima niti svoje valute,« je dodal podpredsednik dume.

Vplivni ruski politik Aleksej Puškov pa je ocenil, da ima povabilo Črni gori z vidika Moskve prej politični kot vojaški pomen. »Članstvo Črne gore v Natu ne bo spremenilo strateškega ravnotežja, vendar pa kaže, da se širitev, ki jo pospešujejo ZDA, ne bo končala,« je po navedbah STA dejal predsednik ruskega odbora za zunanjo politiko.

Generalni sekretar zavezništva Stoltenberg je po drugi strani v odgovoru na vprašanje, ali bo vabilo Črni gori še bolj zapletlo odnose z Rusijo, dejal, da vabilo ni uperjeno proti nikomur. »O članstvu Črne gore bo odločilo 28 članic Nata, nihče drug se nima pravice vpletati,« je dejal po navedbah STA in dodal, da ima vsaka država pravico sama odločati o svoji varnostni ureditvi. To po njegovih besedah velja tudi za Gruzijo, ki je danes od članic Nata dobila sveže potrjeno zavezanost močni podpori njenim prizadevanjem za članstvo v zavezništvu.

Stoltenberg je še napovedal, da bo preučil možnosti sklica Sveta Nata in Rusije, piše STA. Pri tem je spomnil, da je Nato zamrznil praktično, ne politično sodelovanje z Rusijo. Nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier pa je danes izrazil pričakovanje, da se bodo redni diplomatski stiki med zvezo Nato in Rusijo kmalu nadaljevali.

Ministri še o Siriji in Ukrajini

Zunanji ministri zavezništva bodo na današnjem srečanju razpravljali še o konfliktu v Siriji in ukrajinski krizi. Med včerajšnjim prvim dnem zasedanja so podaljšali misijo za urjenje afganistanskih varnostnih sil v leto 2016, sprejeli strategijo o hibridnem vojskovanju in obljubili nadaljnje ukrepe za zagotavljanje varnosti v zaveznici Turčiji. Na večerji pa so razpravljali o tem, kako obnoviti predvidljivost v odnosu z Rusijo ter izboljšati transparentnost in obvladovanje tveganj, da bi se izognili incidentom, kakršen je bila nedavna sestrelitev ruskega vojaškega letala, dodaja STA.