Dan (ne)odvisnosti

Medtem ko so Filipinci v ponedeljek slavili dan neodvisnosti, so v mestu Maravi na jugu države zvoke državne himne preglasile bombne eksplozije. Tri tedne po tem, ko so islamisti, povezani s tako imenovano Islamsko državo, zasedli to mesto in spremenili civiliste v obrambni ščit, se boji nadaljujejo. Letos je praznik samo še en neupoštevan rok, ki ga je vlada v Manili določila z ultimatom, s katerim je zahtevala, da se konflikt konča.

To je bil hkrati prvi dan neodvisnosti, ki so ga po koncu diktature Ferdinanda Marcosa Filipini slavili v izrednih razmerah, razglašenih v nekem delu države. Predsednik Rodrigo Duterte je namreč 23. maja razglasil izredne razmere na otoku Mindanao po terorističnem napadu na Maravi. Razmišljati je začel tudi o širitvi posebnih varnostnih ukrepov na vso državo, dokler traja neposredna nevarnost zaradi Islamske države, zato se je filipinska javnost razdelila na tiste, ki branijo njegovo politiko, in na tiste, ki so ogorčeni, saj se počutijo, kot da se država vrača v preteklost.

Tisti, ki kritizirajo predsednika, so se poleg tega vprašali, ali je njihova država res neodvisna, če se je v protiteroristični boj vključila tudi ameriška vojska, čeprav je Duterte v nedeljo zatrdil, da Washingtona ni prosil za pomoč in da nima podatkov o tem, da bi se ameriške posebne enote borile za Maravi.

Manj »balikatana«

Filipinska opozicija je celo začela zbirati podpise za peticijo, s katero zahteva od vrhovnega sodišča preklic izrednih razmer kot protiustavnega ukrepa. Uspeh oziroma neuspeh Dutertejevega boja proti Islamski državi bo brez dvoma pomemben dejavnik, ki bo vplival na utrditev položaja njegovih nasprotnikov, ki že dolgo iščejo razloge za vložitev obtožbe proti vodji države zaradi kršenja ustavnih določil.

Filipini so resda že dolgo zavezniki ZDA, vendar je Duterte po prihodu na oblast pred letom izjavil, da so Američani nezanesljiv partner, saj postavljajo ideološke pogoje za kakršnokoli pomoč. Bolj bi mu bilo všeč, je povedal, sodelovati s Kitajsko in Rusijo, saj se vedeta bolj poslovno in pragmatično, nekaj mesecev pred napadom Islamske države na Maravi je tudi zmanjšal intenzivnost skupnih filipinsko-ameriških vojaških vaj, imenovanih »balikatan« (kar dobesedno pomeni »z ramo ob rami«), in jih omejil na humanitarne akcije reševanja med nesrečami. Poleg tega je Duterte odpravil dvostranske manevre »phible« in »carat«, s katerimi so ameriški in filipinski vojaki vadili amfibijska izkrcanja in pomorske operacije, da ne bi z njimi vznemirjal Kitajske, s katero je uradna Manila v ozemeljskem sporu zaradi nekaterih otokov in čeri v arhipelagu Spratly.

Dutertejevo priznanje

Toda zaradi terorističnega napada je moral Duterte prav na dan neodvisnosti vendarle priznati, da je odvisen od ameriške pomoči. Tiskovni predstavnik 1. pehotne divizije, polkovnik Joar Herrera, je sicer izjavil, da se ameriški vojaki »ne bojujejo, ampak samo zagotavljajo tehnično pomoč«, vendar je ameriško veleposlaništvo v Manili potrdilo, da so ZDA priskočile na pomoč filipinski vojski v boju proti Islamski državi, in to na zahtevo filipinskega predsednika.

Kmalu po terorističnem napadu na ZDA 11. septembra 2001 so ameriške posebne enote začele usposabljati filipinsko vojsko za obračun s krajevnimi islamisti na otoku Mindanao. Do zdaj je veljalo, da so večino skupin Abu Sajafa, povezanih z Al Kaido, uničili do leta 2014, toda ko je na začetku junija Washington dobavil filipinski vojski najnovejši paket avtomatskih pušk, najsodobnejših mitraljezov in metalcev ročnih bomb v okviru desetletnega programa nepovratne pomoči v skupni vrednosti 150 milijonov dolarjev, se je pokazalo, da so razmere v Maraviju bolj zapletene, kakor je pričakoval Duterte. Moral je priznati, da potrebuje vsaj še dva tedna, da bi spet imel mesto pod svojim nadzorom.

Dan neodvisnosti od Španije na Filipinih slavijo od leta 1898, leta 1962 je postal državni praznik. Letos se prav na ta pomembni datum mnogi sprašujejo, koliko je Manila res neodvisna od svojega drugega kolonizatorja, ZDA. Dutertejeva opozicija se namreč boji, da bi prav zaradi poskusov predsednika, ki bi rad pretrgal zavezništvo z Ameriko, Washington lahko izkoristil krizo na Mindanau, da bi prekrojil suverenost vlade v Manili in navzočnost Islamske države na Filipinih spremenil v svoj politično-varnostni adut.

»Sodelujemo v akcijah na Mindanau, da bi pomagali filipinski vojski v boju proti Islamski državi,« je izjavil admiral Harry Harris, poveljnik ameriškega poveljstva na Tihem oceanu. »Mislim, da tako potrjujemo, kako pomembni so naši odnosi s Filipini.« S temi besedami je povedal vse. Duterte za zdaj ni komentiral dogajanja.