Tiskane izdaje
Pariz − V Parizu so pogajalci sprejeli zgodovinski podnebni dogovor. Podprlo ga je 195 držav. Dogovor svet zavezuje k omejitvi dviga povprečne globalne temperature pod dve stopinji Celzija do konca stoletja glede na predindustrijsko dobo in države spodbuja k ukrepom za omejitev na 1,5 stopinje.
22:10: Ameriški predsednik Barack Obama je globalni podnebni dogovor označil za »velikanski«. Kot je zapisal na tviterju, so dogovor podpisale skoraj vse države sveta, zahvaljujoč ameriškemu vodenju.
Obama bo imel kasneje tudi posebno tiskovno konferenco, v Parizu pa je državni sekretar John Kerry poudaril, da je francoski zunanji minister Laurent Fabius opravil izvrstno delo. »To je velika zmaga za vse naše državljane in za prihodnje generacije,« je dejal.
22:00: Francoski predsednik Francois Hollande se je zahvalil pogajalcem, ki so danes potrdili zgodovinski pariški podnebni dogovor. »Svet vstopa v nizkoogljično dobo,« je poudaril, obenem pa napovedal, da bo Francija do leta 2020 še dvignila ambicioznost svojih ciljev na področju izpustov toplogrednih plinov in finančne pomoči najrevnejšim državam.
»Z vami je svet napisal novo zgodovinsko obdobje,« je v Parizu poudaril Hollande. »Vstopamo v nizkoogljično dobo. To je močno, nepovratno gibanje, ki daleč presega države in vlade,« je dejal.
19:30 Odločeno je! »Vidim sobo, vidim pozitiven odziv, ne slišim ugovorov. Pariški podnebni dogovor je sprejet,« je poudaril francoski zunanji minister Laurent Fabius.
»Udariti morate s kladivcem,« je Fabiusu med smehom in aplavzom dejala izvršna sekretarka Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja (UNFCCC) Christiana Figueres. »Majhno kladivo je, ampak mislim, da lahko opravi odlično delo,« ji je po poročanju Guardiana odgovoril Fabius in z udarcem zapečatil dolgoletna prizadevanja.
17:00 Evropski pogajalci so zadnji predlog ocenili za dobro podlago za dogovor, saj zagotavlja, da se svet hitreje podaja v bitko podnebnim spremembam. Ohranja ambicije in tudi zaveze, da se bo v prihodnjih letih in desetletjih trdo delalo, so po ocenah EU dovolj močne. To vse naj bi omogočili pot do brezogljičnega stanja do konca stoletja. Iz besedila je izpadlo kar nekaj predlogov EU, denimo podnebni cilji do leta 2050.
Pariški sporazum bo po besedah člana slovenske pogajalske skupine Uroša Vajgla za Slovenijo pomenil, da bo še krepila prizadevanja za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov. To bo Slovenija uveljavila v okviru EU, ki naj bi do 2030 zmanjšala izpuste za 40 odstotkov. Poleg tega se bo povečal finačni delež za podnebne ukrepe v državah v razvoju.
16:30 »Največja pomanjkljivost predloga je časovni načrt. Imamo cilj 1,5-2 stopinji, a ne vemo, kako ga bomo dosegli. S tem, kar je na mizi, bomo šli k trem stopinjam. Veliko mora biti še narejenega. To je naloga za države z največ zmogljivostmi in viri, ki lahko naredijo največ. Tudi glede pomoči manj razvitim je veliko lepih besed, a nejasno, kako bodo prevedena v jasna dejanja na terenu ali plačila. Veliko stvari lahko razlagamo na različne načine,« je zadnji predlog ocenil Harjeet Singh iz nevladne organizacije ActionAid.
Harjeet Singh iz nevladne organizacije ActionAid. Foto: Peter Žerjavič/Delo
Predlagani dogovor sicer manj razvitim zagotavlja 100 milijard evrov pomoči na leto za prilagajanje podnebnim spremembam in razvoj z manj izpusti, a po mnenju kritikov je nejasno, od kod naj bi denar sploh prišel. Poleg tega zaveza ni več v pravno zavezujočem sporazumu, marveč le v sklepih konference. Vse skupaj morajo sicer danes potrditi še države.
16:10 Posvetovanja za zaprtimi vrati še potekajo. Plenarna razprava, ki je bila sprva predvidena za 15:45 je preložena na 17:30. Po navedbah pogajalcev je ena od kočljivih tem pomoč manj razvitim. Ti menda zahtevajo bolj jasna jamstva.
15:30 »Kolo podnebne akcije se vrti počasi, a v Parizu se je zavrtelo. Dogovor postavlja industrijo, ki temelji na fosilnih gorivih, na napačno stran zgodovine,« je povedal izvršni direktor Greenpeace Kumi Naidoo. Prepričan je, da bi bi po vrnitvi domov »pritisnili na vlade, naj začnejo uresničevati cilje glede izpustov«. Tudi finančni svet bo moral spoznati, da se naložbe v ogljično industrijo ne splačajo več. V sporazumu je zapisana formulacijo, da naj bi v drugi polovici stoletja dosegli ravnotežje med izpusti toplogrednih plinov, ki jih povzroča človek, in njihovo absorbcijo (denimo v gozdovih). EU si je sicer prizadevala, da bi v sporazum zapisali besedo dekarbonizacija (slovo od fosilnih goriv), a brez uspeha.
15:20 »Mislim, da je sklenitev sporazuma blizu. V besedilu vidim ključne elemente za močan sporazum: ambicijo, sodelovanje vseh držav, temelje za preglednost pri izpolnjevanju zavez,« je ocenil Nathaniel Keohane iz ameriškega sklada za obrambo okolja.
V sporazumu ostaja cilj omejitve zviševanje temperature v primerjavi s predindustrijsko dobo krepko pod dve stopinje s prizadevanji, da bi dosegli mejo pri 1,5 stopinje. Nacionalne zaveze članic za ustavljanje rasti izpustov ali njihovo zviševanje niso v sporazumu, marveč v pravno nezavezujočih sklepih konference.
Analitik Keohane je prepričan, da je zaveza iz sporazuma o čim prejšnjem doseganju vrha izpustov močna. Vse države se poziva, da leta 2020 spet pridejo za mizo in predstavijo svoje nove prispevke glede izpustov. To bodo nato morale narediti vsakih pet. Tako naj bi zagotovile, da bodo postopoma okrepila prizadevanja za doseganja cilj 1,5-2 stopinji. Po dosedanjih zavezah bi se temperatura do konca stoletja zvišale za najmanj 2,7 stopinje.
Francija, gostiteljica srečanja 196 pogodbenic − 195 držav in Evropske unije, ki nastopa z enim glasom −, je namreč predstavila končni predlog sporazuma za boj proti podnebnim spremembam. Francoski zunanji minister Laurent Fabius je ob tem dejal, da je »danes dan resnice«, in ocenil, da je predlog »razlikujoč, pošten, trajen, dinamičen, uravnotežen in pravno zavezujoč«. »Smo skoraj na koncu poti in se podajamo na novo,« je poudaril Fabius.
»Vsaka država ne bo dobila vsega, kar je hotela,« je ob predstavitvi predloga sporazuma delegate posvaril Fabius. »A čas je, da se ne osredotočimo na rdeče črte, ampak na zelene črte« za dosego univerzalne zaveze, je dodal.
Predstavitve predloga se je udeležil tudi francoski predsednik François Hollande, ki je delegate pozval k sodelovanju, namesto k iskanju točk razdvajanja. »To je odločilni trenutek,« je poudaril in dodal, da morajo delegati odgovoriti na le eno vprašanje: »Ali hočemo dogovor?«
Francoski predsednik Francois Hollande (desno), sekretar Združenih narodov Ban Ki Mun in francoska ministrica za okoljevarstvo Segolene Royal. Foto: Philippe Wojazer/Reutres
»Konec je na vidiku. Končajmo delo. Svet nas gleda,« pa je po navedbah STA dejal generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Mun. »Čas je, da prepoznamo, da je nacionalnim interesom najbolje zadovoljeno z ravnanjem v globalnem interesu in v duhu solidarnosti. Narava pošilja nujne signale. Ljudi in države so ogroženi bolj kot kdajkoli prej. Moramo zaščititi planet,« je še poudaril.***
Okoljevarstveni aktivisti so z rumeno barvo, ki ponazarja sonce in žarke, obkrožili slavolok zmage. Foto: Reuters/Greenpeace
Sklenitev podnebnega dogovora, ki so ga svetovni voditelji opisali kot zadnjo priložnost za zavrnitev katastrofalnih podnebnih sprememb − čedalje hujših vremenskih ekstremov, kot so suše na eni ter neurja in poplave na drugi strani, ter naraščanja gladine morja − je, kot kaže, vse bližje.Organizatorji upajo, da bodo pogajalci v prihodnjih urah predlog potrdili ter s tem prevetrili politike zanašanja na energente, kot so premog, nafta in zemeljski plin, ki prispevajo k sproščanju toplogrednih plinov. V skladu s predlogom bodo morale države dvig povprečne globalne temperature omejiti na manj kot dve stopinji Celzija in si pri tem prizadevati za omejitev na 1,5 stopinje. Kot poroča naš poročevalec iz Pariza Peter Žerjavič − spremljate ga lahko na njegovem twitter profilu − bi podnebni sporazum začel veljati, ko bi ga ratificiralo vsaj 55 držav, ki so skupno odgovorne za vsaj 55 odstotkov emisij.
